Jedro

Sodišče lahko že plačano akontacijo odškodnine upošteva s pomočjo matematične metode, ali pa z metodo ocenjevanja. Bistvo je, da sodišče upošteva realno vrednost akontacije.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i v odločbi o pravdnih stroških in se zadeva v tem delu v r n e v nov postopek.

Sicer pa se obe pritožbi z a v r n e t a kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenih delih.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končnim sklepom.

Obrazložitev

Z izpodbijanim delom sodbe je sodišče dosodilo za telesne bolečine in neugodnosti odškodnino v znesku 1,000.000,00 SIT, za strah 130.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi življenjskih aktivnosti 900.000,00 SIT. Sodišče je tudi odločilo, da se tožeča stranka ne oprosti plačila sodnih taks.

Proti takšni sodbi sta se pritožili tožeča in tožena stranka predvsem zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kršitev določb postopka. Tožeča stranka glede odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti zahteva celotno odškodnino. Poudarja bolečinsko obdobje 54 dni in bodoče bolečine. Poudarja starost tožnika 50 let, poklic trgovskega potnika, ko mora dnevno presedeti v avtu okoli 400 km in prenašati 8 kovčkov. Poudarja neugodnosti in sorazmerno dolg stalež.

Tožena stranka za to odškodninsko postavko meni, da je primerna odškodnina le v znesku 500.000,00 SIT in poudarja kratko obdobje in manjše neugodnosti. Glede odškodnine za strah tožeča stranka zahteva celotno odškodnino in poudarja primarni in sekundarni strah, ki še traja, zaradi nadaljnjih preiskav. Glede duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti tožeča stranka zahteva celotno odškodnino. Poudarja 15 % zmanjšanje življenjskih aktivnosti.

Poudarja poklic trgovskega potnika s prenašanjem kovčkov. Opustil je tožnik plezanje, kar je bil njegov hobi, saj je plezal v severni Triglavski steni, na Ojstrici, na Brani, na Planjavi. Sedaj ima vrtoglavice. Po več ur mora s težavo delati na računalniku. Tožena stranka glede valorizacije že plačanega zneska 1,000.000 SIT zahteva, da se odšteje nadaljnjih 119.200,00 SIT. Tožena stranka glede stroškov opozarja, da sodišče ni upoštevalo 59 % stroškov tožene stranke. Meni, da ni podlage za dosojo celotnih stroškov izvedenca.

Tožeča stranka glede taksne oprostitve navaja, da je žena tožnika na čakanju, da na glavo člana družine pride 59.000,00 SIT dohodka, poudarja stroške bivanja hčerke v Ljubljani, ki stanejo 100.000,00 SIT. Ob plačilu bi bilo hudo ogroženo preživljanje. Obe stranki predlagata ustrezno spremembo oz. podrejeno razveljavitev.

Obe pritožbi o glavni stvari sta neutemeljeni.

Sodišče ni opravilo matematično valorizacijo dne 5. 6. 1997 izplačane odškodnine v znesku 1,000.000,00 SIT. V konkretnem primeru med plačilom akontacije in končno razsojo ni preteklo veliko časa, zato je sodišče upravičeno ocenilo že plačano odškodnino z nematematično oceno. Sodišče je ocenilo, da že izplačana odškodnina ni pokrila celotne škode in da je treba dosoditi še 1,030.000,00 SIT. V tej oceni sodišča je upoštevana tudi že plačana odškodnina v njeni realni vrednosti.

Za telesne bolečine in neugodnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 1,000.000,00 SIT. Res je tožnik trpel bolečine skupaj le 54 dni, toda bodoče bolečine predstavljajo za tožnika težjo škodno posledico, zaradi poklica trgovskega potnika. Tožnik precej dneva prebije v avtu, prenašati pa mora tudi kovčke z vzorci artiklov. Med neugodnostmi izstopa sorazmerno dolg bolniški stalež od 27. 8. do 19. 10. 1996 in od 27. 3. do 5. 4. 1997. Predvsem glede na bodoče bolečine in na lokacijo bolečin je dosojena odškodnina skladna s čl. 200 ZOR.

Sodišče je ugotovilo, da je bilo duševno ravnovesje pri tožniku porušeno za krajši čas ob trčenju in v času zdravljenja. Upoštevajoč tudi strah, kaj bodo pokazale nadaljnje preiskave, je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 130.000,00 SIT.

Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je bila dosojena pravična denarna odškodnina v znesku 900.000,00 SIT. Res je sodišče ugotovilo 15 % zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti.

Toda sodišče je hkrati ugotovilo, da tožnik še naprej opravlja poklic trgovskega potnika, le da z večjimi napori. Škodne posledice torej ne onemogočajo tožnika pri poklicni dejavnosti. Primerno so bile upoštevane opuščene proste časovne dejavnosti, predvsem tudi alpinizem. Primerno so bili upoštevani večji napori pri poklicnem delu. Sodišče je pravilno individualiziralo dosojeno odškodnino na konkretne škodne posledice tožnika. Ker ne gre niti za srednjo hudo ali katastrofalno škodo, je odškodnina pravična in jo ni bilo mogoče spreminjati.

Iz sodbe ni razvidno, da bi sodišče upoštevalo tudi stroške tožene stranke, pa tudi obstoječa odmera ni v celoti obrazložena. Stranke lahko po čl. 164 ZPP priglasijo stroške do konca obravnave in torej stroškovnik na koncu obravnave ni obvezen. Tožena stranka je npr. priglasila stroške za odgovor na tožbo itd.. Pri ponovnem odločanju o stroških bo sodišče upoštevalo priglašene stroške obeh strank, nato pa bo odmero tudi obrazložilo.

Sodišče je pravilno ocenilo, da niso podani pogoji za taksno oprostitev. Tožnik prejema redno plačo in je tudi vsaj solastnik hiše v gradnji. Tožnik je torej sposoben plačati takso, tudi če bi pravdo v celoti izgubil. Seveda pa bo v okviru pravdnega uspeha dobil del stroškov za takso celo povrnjenih. Tako ni mogoče trditi, da je ogroženo preživljanje družine, kljub velikim izdatkom.