Jedro

Domik je eno izmed pravno odločilnih dejstev v postopku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ter naslov za njeno pridobitev. Kupec nepremičnine na javni dražbi po izdaji sklepa o domiku še ni lastnik nepremičnine, je pa v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. Visečnost njegovega pravnega položaja je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti plačila kupnine. Ne more pa biti odvisna od kakšne druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena ZIZ posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. z domikom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom razveljavilo drugo javno dražbo, ki se je vršila dne 7. 2. 2013, in na kateri so se prodajale nepremičnine, vpisane v ZK z ID znaki abc (parc. št. x) in def, obe k.o. K (I. točka izreka), ter ustavilo izvršilni postopek (II. točka izreka). Nadalje je sklenilo, da se pri nepremičninah navedenih v I. točki izreka v zemljiški knjigi izbriše zaznamba sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, VL 144282/201 z dne 12. 12. 2011, ki je postal pravnomočen 29. 3. 2012 (III. točka izreka), ter da je upnik dolžan dolžnici v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 815,92 EUR, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se po pooblaščencu pritožuje kupec nepremičnin B.P. (v nadaljevanju kupec nepremičnin) zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbenem predlogu se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kronološko povzame potek konkretnega izvršilnega postopka. Po njegovem je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o domiku na II. javni dražbi ravnalo pravilno in zakonito, saj ni moglo vedeti, da je dolžnica že pred tem v celoti poravnala svoj dolg do upnika. Sodišča o tej okoliščini niti upnik niti dolžnica namreč nista obvestila. Sodišču prve stopnje očita, da je bistveno kršilo določbe postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), saj se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti. Tako iz slednjega ne izhaja, na katere določbe je sodišče oprlo svojo odločitev, v posledici česar sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Opozori na zmotno uporabo materialnega prava, saj v obravnavanem primeru niso podani razlogi, na podlagi katerih je po določbah ZIZ mogoče ustaviti izvršilni postopek in s tem tudi razveljaviti javno dražbo nepremičnin. Izpostavi, da je upnik šele 15. 2. 2013, torej en teden po II. javni dražbi, na kateri so mu bile nepremičnine domaknjene, umaknil predlog za izvršbo. Opredeli se do skrbnosti ravnanj strank postopka ter pojasni svoj položaj kot kupca nepremičnine (pričakovana pravica). Priglaša stroške postopka.

3. Dolžnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim razlogom ter predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je po dopolnitvi dokaznega postopka, potem ko je Višje sodišče v Mariboru s sklepom z dne 5. 9. 2013 razveljavilo sklepa sodišča prve stopnje (sklep s katerim je bilo ugotovljeno, da je bila terjatev upnika v celoti plačana ter sklep o domiku nepremičnin najboljšemu ponudniku - pritožniku), ugotovilo, da je dolžnica celotno terjatev poplačala že 1. 2. 2013, torej pred opravo II. javne dražbe, zato je slednjo, ki se je vršila 7. 2. 2013 in na kateri so se prodajale nepremičnine, vpisane v ZK z ID znaki abc (parc. št. x) in def, obe k.o. K, obe k.o. K, razveljavilo. Ker je upnik po izdaji sklepa o izvršbi dne 15. 2. 2013 umaknil predlog za izvršbo in glede na ugotovitve o poplačilu celotne terjatve pred opravo II. javne dražbe, ki jo je bilo potrebno razveljaviti, je sodišče postopek v skladu s prvim in drugim odstavkom 43. člena ZIZ ustavilo ter razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi). Nadalje je sodišče odločilo tudi o pritožbenih stroških dolžnice.

7. Takšne odločitve se glede na v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedene razloge in pritožbene očitke ne da preizkusiti.

8. Ne gre namreč spregledati, na kar pravilno opozarja kupec nepremičnin v pritožbi, da sklep sodišča prve stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje bi moralo v izpodbijanem sklepu navesti razloge za odločitev, da se II. javna dražba, ki se je vršila 7. 2. 2013 in na kateri so se nepremičnine domaknile kupcu, razveljavi, prav tako bi se moralo opredeliti do pravic kupca na javni dražbi prodanih nepremičnin, saj se le z opredelitvijo oziroma z navedbo razlogov za svojo odločitev, strankam ter udeležencem postopka omogoči možnost izpodbijanja odločitve sodišča prve stopnje iz vsebinskih razlogov. Če pa takšnih razlogov v izpodbijanem sklepu ni, je stranka prikrajšana, saj pravzaprav ne ve, zakaj je sodišče postopalo tako kot je.

9. Obrazložena sodna odločba je bistven del poštenega postopka. Z njo je sodišče dolžno na konkreten način in z zadostno jasnostjo opredeliti razloge, na podlagi katerih je sprejelo svojo odločitev. Zahteve po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji pravnih stališč Ustavno sodišče RS v svojih odločbah pogosto poudarja. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo je namreč velikega pomena, da stranka, tudi če njenemu zahtevku ali pravnemu sredstvu ni ugodeno, lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo. Ustrezna obrazložitev je hkrati tudi pogoj za preizkus razumnosti sprejete odločitve. Sodiščem obveznost, da navedejo razloge za svojo odločitev, nalaga tudi 6. člen EKČP in jo v svojih odločitvah poudarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, obseg te obveznosti pa je odvisen od narave odločitve in okoliščin posameznega primera.(1) Tako stališče ni le izraz pravice do izjave (22. člen Ustave) in pravice do pritožbe (25. člen Ustave), ampak pomeni opredelitev samostojnega ustavno-pravnega jamstva izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve.(2) Če je obrazložitev pomanjkljiva, so lahko pravna sredstva le navidezna. Stopnja podrobnosti, s katero mora biti obrazložena odločba, je zato določena s tistim, kar zahteva učinkovito pravno sredstvo zoper odločbo v vsakem posameznem primeru.(3)

10. Res je, da sme izvršilni postopek in posledično izvršba teči le do trenutka, ko je upnik poplačan glede izterjevane terjatve, ki je zajeta v pravnomočnem sklepu o izvršbi, saj je njena realizacija namen in cilj postopka,(4) kar pravilno povzema sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, vendar pri tem ni mogoče spregledati tudi drugih udeležencev postopka in njihovih (morebitnih) pravic, ki bi lahko vplivale na potek izvršilnega postopka - npr. pričakovalna pravica kupca nepremičnin na javni dražbi, da bo postal njen lastnik. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, na kar utemeljeno opozarja pritožnik, kje je podlaga za razveljavitev II. javne dražbe, ki se je vršila dne 7. 2. 2013 in na kateri so se mu nepremičnine domaknile kot najboljšemu ponudniku, prav tako pa v sklepu manjkajo razlogi, ali je kupec nepremičnin glede na odločbe Ustavnega sodišča RS št. Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 in Up-77/04 z dne 11. 10. 2006 idr., varovan v svojih pravicah, in če ne, zakaj ne (tehtanje pravic dolžnice kot lastnice nepremičnine na eni strani in pravic kupca nepremičnine na drugi strani).

11. Ob tem je pojasniti, da upnikova pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave RS) preneha s trenutkom poplačila izterjevane obveznosti, s tem pa tudi razlog za poseg v dolžničine nepremičnine, vendar v obravnavanem primeru ni mogoče mimo dejstva, da je sodišče II. javno dražbo izvedlo po poplačilu upnika 7. 2. 2013 ter dolžničine nepremičnine domaknilo kupcu kot najboljšemu ponudniku.

12. S tem, ko je sodišče z izpodbijanim sklepom zaradi upnikovega umika izvršilnega predloga z dne 15. 2. 2013 in poplačila terjatve ustavilo izvršilni postopek s prodajo nepremičnin in razveljavilo izvršilna dejanja, se glede na pritožbene očitke postavlja vprašanja, ali je sodišče poseglo v pričakovalno pravico kupca - pritožnika, oziroma ali je kupec pridobil pričakovanje, v katerega upnik s svojim razpolaganjem ne more poseči. Pri tem je dodati, da je domik eno izmed pravno odločilnih dejstev v postopku pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ter da je naslov za njeno pridobitev. Kupec nepremičnine na javni dražbi po izdaji sklepa o domiku še ni lastnik nepremičnine, je pa v pravnem položaju, ko je njegova pravica pričakovanja pravno zavarovana. Visečnost njegovega pravnega položaja je odvisna le od zakonitosti javne dražbe in od njegove izpolnitve obveznosti plačila kupnine. Ne more pa biti odvisna od kakšne druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena ZIZ posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z naslovom za pridobitev lastninske pravice, tj. z domikom.(5) Ker se sodišče do navedenih bistvenih okoliščin v izpodbijanem sklepu ni opredelilo, zgoraj opisanemu standardu obrazloženosti sodnih odločb, po oceni pritožbenega sodišča, ni zadostilo.

13. Glede na navedeno, ko izpodbijani prvostopenjski sklep nima določno navedenih razlogov za utemeljitev svojih zaključkov, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, se pritožbi kupca nepremičnin B.P. ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točkah I., II. in III. izreka in zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje, da se ugotovljene procesne pomanjkljivosti odpravijo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Sodišče prve stopnje se bo v novem postopku moralo v pojasnjeni smeri ponovno določno opredeliti do izterjevane in poplačane obveznosti ter njenega vpliva na II. javno dražbo in na pravice kupca nepremičnin kot najboljšega ponudnika, z navedbo jasnih razlogov ter ustrezno materialnopravno podlago. Ob tem naj tudi upošteva, da je sicer umik predloga za izvršbo možen v vsaki fazi postopka, vendar le dokler je izvršilni postopek v teku (43. člen ZIZ). Zaradi prenehanja izterjevane terjatve pa nastopi konec izvršilnega postopka in je potrebno izvršbo ustaviti s sklepom ter opravljena izvršilna dejanja razveljaviti skladno z določilom drugega odstavka 76. člena ZIZ.(6) V kolikor bo sodišče zaključilo, da ni bilo pogojev za izvedbo II. javne dražbe, pa naj se opredeli tudi do morebitne odgovornosti strank postopka za neobvestitev sodišča o poplačilu celotnega dolga in posledičnem nadaljnjem izvajanju izvršilnih dejanj, s čimer je kupec na II. javni dražbi prodanih nepremičnin pričakoval, da bo postal njihov lastnik ter je v ta namen tudi položil kupnino za njih.

15. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka, se glede ostalih pritožbenih navedb, ki se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava, ni izjasnjevalo.

16. Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev odločitve o stroških pritožbenega postopka (IV. točka izreka) ter vrnitev zadeve tudi v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ pridržana za končno odločbo.

Op.št.(1): Tako Ustavno sodišče RS v zadevi opr. št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010. Op.št.(2): Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi.

Op.št.(3): Tako Ustavno sodišče RS v zadevi opr. št. Up-315/00 z dne 3. 7. 2003. Op.št.(4): Tudi v teoriji je uveljavljeno stališče, da izpolnitev upnikove terjatve pomeni zaključek postopka; Rijavec V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 187. Op.št.(5): Ustavno sodišče v zadevi opr. št. Up-77/04 z dne 10. 10. 2006. Op.št.(6): V pravni teoriji je uveljavljeno stališče, da je določbo 76. člena ZIZ treba šteti kot splošno, čeprav je v prvem odstavku urejen primer ustavitve izvršbe zaradi izgube lastnosti izvršilnega naslova, ko v drugem odstavku za vse primere ustavitev določa odpravo učinkov izvršilnih dejanj, ki jih je še mogoče odpraviti. Tako Rijavec V., Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 190.