Jedro

Kadar zatrjevana škoda ni neposredna posledica same razlastitve, ampak je posledica projekta, ki je razlastitvi sledil, je oškodovanec lahko upravičen do povračila škode le po določbi tretjega odstavka 133. člena OZ, ne pa po pravilih ZUreP-1. Nadomestna nepremičnina mora biti razlaščeni enakovredna tudi z vidika možnosti gospodarskega izkoriščanja nepremičnine za gospodarsko dejavnost ali za pogodbeno ustanovitev pravice iste vsebine na nadomestnem zemljišču (trženje s postavitvijo oglasnih panojev), vendar le, če je bilo načrtovanje gospodarskega izkoriščanja razlaščene nepremičnine izkazano z zadostno verjetnostjo. V primeru, ko razlaščenec gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, tako razlaščencu ne gre odškodnina za izgubljeni dobiček, ampak le odškodnina zaradi manjvrednosti nadomestne nepremičnine.

Obrazložitev

Reviziji se ugodi in se sklepa sodišča druge stopnje in prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 2. točka izreka sodišča prve stopnje) razveljavita in se zadeva tudi v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločitev.

OBRAZLOŽITEV:

1. V razlastitvenem postopku so bile predlagateljema odvzete nepremičnine parc. št. 3317/1, 3318/1, 3319, 3320, 490/1 in 490/2, vse k.o. ... Glede prvih štirih nepremičnin sta se predlagatelja z državo dogovorila za nadomestilo v naravi (1298 m2 po dogovoru meter za meter), vendar zatrjujeta, da nista dobila enakovrednih zemljišč in da jima je tožena stranka nadomestna zemljišča izročila z zamudo. Zato v nepravdnem postopku zahtevata odškodnino za razliko v vrednosti odvzetih in nadomestnih zemljišč in zakonske zamudne obresti zaradi zamude z izpolnitvijo. Predlagatelja zatrjujeta tudi, da je bila s sporazumom iz leta 1992 dogovorjena odškodnina le za parc. št. 490/1 in to za kmetijsko zemljišče, za parc. št. 490/2 pa nikoli. Zato zahtevata tudi razliko med dogovorjeno odškodnino za parc. št. 490/1 in odškodnino, ki bi jima šla za nezazidano stavbno zemljišče ter odškodnino za parc. št. 490/2. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da so v tem delu med udeleženci sporna dejstva, zato je sklenilo, da je za odločanje o tem pristojno pravdno sodišče. Na podlagi 17. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86 in 20/88, v nadaljevanju ZNP) je nepravdni postopek ustavilo in sklenilo, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je v tem delu pritožbi predlagateljev ugodilo in je odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2. Predlagatelja pa zahtevata tudi odškodnino zaradi zmanjšanja vrednosti ostalih njunih nepremičnin (stanovanjske hiše in zemljišč parc. št. 3315, 3316, 3318/2 k.o. ...) in odškodnino zaradi izgubljenega dobička. Navajata, da sta odvzeta zemljišča nameravala uporabiti za poslovno dejavnost. Zatrjujeta, da je njun sin na odvzetih zemljiščih hotel postaviti menjalnico in manjši gostinski objekt, da je predlagatelj hotel na razlaščeni nepremičnini postaviti mizarsko delavnico in da sta že sklenila pogodbo, s katero sta razlaščene nepremičnine oddala za postavitev oglasnih panojev, pogodba pa bi se podaljševala. Sodišče prve stopnje je njun predlog v tem delu zavrnilo. Odločilo je, da gre razlaščencu po drugem odstavku 107. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 110/02 do 108/09, v nadaljevanju ZUreP-1) odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine le, če se razlaščencu odvzame lastninska pravica na nepremičnini, ki jo uporablja za stanovanje ali za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev v tem delu zavrnilo in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Navedlo je, da gre razlaščencu odškodnina le za škodo, ki mu na preostalih nepremičninah nastane zaradi same razlastitve, ne pa tudi zato, ker je bil na razlaščenih nepremičninah zgrajen mejni prehod. Poudarilo je, da predlagatelja tudi nista trdila, da so razlaščene nepremičnine predstavljale osnovno sredstvo za opravljanje kmetijske ali poklicne dejavnosti, da pa izgubljeni dobiček po ZUreP-1 ni pravno priznana škoda.

3. Predlagatelja sta v nepravdnem postopku tudi zahtevala določitev in zakoličbo mejnikov na meji nadomestnih nepremičnin. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ni podlage za to, da bi sodišče prve stopnje znotraj postopka za določitev odškodnine obravnavalo tak zahtevek. Zato je predlog v tem delu zavrglo. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev v tem delu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Navedlo je, da predlagatelja ne nasprotujeta trditvi, da pogodbe za nadomestne nepremičnine predlagateljema omogočajo vpis v zemljiško knjigo (razen za parc. št. 3321/1 v izmeri 74m2) in je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

4. Zoper tisti del sklepa, s katerim je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljev zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, sta predlagatelja vložila predlog za dopustitev revizije. S sklepom II DoR 98/2009 je bila revizija dopuščena glede vprašanja: „Ali ZUreP vsebuje podlago za odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnin, ki jo uveljavljata predlagatelja, ali vsebuje podlago za odškodnino za izgubljeni dohodek v zvezi z odvzetimi nepremičninami, ki jo uveljavljata predlagatelja, in ali se v postopku za določitev odškodnine odloča o obveznosti razlastitvenega upravičenca glede zamejničenja nadomestnih nepremičnin?“.

Navedbe revidenta

5. Na podlagi tega sklepa sta predlagatelja vložila revizijo. Navajata, da ima po drugem odstavku 105. člena ZUreP-1 lastnik pravico tudi do odškodnine za morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Menita, da ni res, kar navaja sodišče druge stopnje, da gre lastniku po tej določbi odškodnina le za zmanjšano vrednost nepremičnine, ki je neposredna posledica dejstva, da so bila nekatera zemljišča razlaščena in da zaradi tega preostalo zemljišče za razlaščenca nima več enake vrednosti. Poudarjata, da je zaradi razlastitve prišlo do izgradnje mejnega prehoda in je prav zaradi neposredne bližine mejnega prehoda njuna nepremičnina izgubila na vrednosti. Navajata, da njuno škodo predstavlja razlika med vrednostjo nepremičnin pred sprejemom zazidalnega načrta za mejni prehod ... in vrednostjo nepremičnin, ki so sedaj ograjene z novo ureditvijo mejnega prehoda. Opozarjata, da bi, če bi razlaščene nepremičnine ostale, ločevale hišo od mejnega prehoda. Menita, da z razlago, ki jo je tej normi dalo višje sodišče, pravilo zgubi ves svoj pomen in pomeni kršitev pravice do odškodnine zaradi razlastitve, ki jo predvideva Ustava Republike Slovenije (Ur. l. RS-I, št.33/91 do Ur. l. RS, št. 68/06, v nadaljevanju URS) v 69. členu. Opozarjata, da stališče, da je razlaščenec upravičen do plačila odškodnine, če izkaže škodo, izhaja tudi iz zadeve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 421/2008. Predlagatelja tudi menita, da jima gre odškodnina za izgubljeni dobiček in to prav tako na podlagi drugega odstavka 105. člena. Poudarjata, da so v tej določbi le primeroma našteti stranski stroški, med njimi pa je tudi izgubljeni dobiček, če je izkazan. Predlagatelja tudi vztrajata, da jima je tožena stranka po ZUreP-1 zavezana izročiti enakovredna nadomestna zemljišča. Ta obveznost pa po njunem mnenju ni izpolnjena, če se meje ne določijo v naravi. Zato predlagata, naj vrhovno sodišče reviziji ugodi in razveljavi odločbi nižjih sodišč ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

6. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni udeleženki, ki je nanjo odgovorila.

Odgovor nasprotne udeleženke

7. Nasprotna udeleženka v odgovoru na revizijo navaja, da se odškodnina za morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine v 105. členu ZUreP-1 nanaša le na tiste nepremičnine, ki so predmet razlastitve. Poudarja, da gre pri odškodnini po ZUreP-1 dejansko za nadomestilo za razlaščeno nepremičnino, vrednost nepremičnine pa lahko obsega tudi zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. Nasprotna udeleženka poudarja, da gre pri zahtevku predlagateljev za odškodnino za škodo, ki nastaja zaradi splošno koristne dejavnosti po splošnih pravilih obligacijskega prava. Meni tudi, da po 105. členu ZUreP-1 ni pravne podlage za določitev odškodnine za izgubljeni dobiček, če nepremičnine, ki so bile predmet razlastitve, niso bile v funkciji opravljanja dejavnosti. Opozarja, da predlagatelja s študijo poslovnega načrta za bodočo ureditev Podjetja ..., ki je bila narejena v obdobju, ko so že intenzivno potekale priprave za potrebe gradnje mejnega prehoda ..., ne zadošča za dokazovanje utemeljenega pričakovanja. Nasprotna udeleženka tudi opozarja, da niti ZUreP-1 niti katerikoli drug predpis ne predpisuje izročitve nadomestnih nepremičnin tako, da se te fizično ločijo od sosednjih parcel. Meni, da je bila z vpisom lastninske pravice na nadomestnih nepremičninah na ime predlagateljev njena pogodbena obveznost v celoti izpolnjena. Predlaga, naj vrhovno sodišče revizijo zavrne.

8. Revizija je utemeljena.

Pravna podlaga

9. URS v 69. členu določa, da se lastninska pravica na nepremičnini lahko v javno korist odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon. ZUreP-1 v prvem in drugem odstavku 105. člena določa, da lastniku pripada za razlaščeno nepremičnino ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Odškodnina obsega vrednost nepremičnine glede na njeno dejansko rabo in stranske stroške, povezane z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine. V prvem in drugem odstavku 107. člena ZUreP-1 pa je določeno, da mora v primeru, da se odvzame lastninska pravica na stavbi oziroma delu stavbe, ki ga razlaščenec uporablja kot stanovanje, razlastitveni upravičenec zagotoviti razlaščencu lastninsko pravico na enakovredni stavbi oziroma delu stavbe, razen če razlaščenec zahteva odškodnino v denarju. Smiselno se enaka določila uporabljajo za nepremičnine, ki predstavljajo osnovna sredstva za opravljanje poklicne ali kmetijske dejavnosti razlaščenca. Ne glede na nadomestilo v naravi ima razlaščenec pravico do povračila stranskih stroškov, ki nastanejo v zvezi z razlastitvijo, kot so selitveni stroški, izgubljeni dobiček za čas selitve in morebitno zmanjšano vrednost preostale nepremičnine.

O plačilu odškodnine zaradi manjvrednosti nepremičnine

10. Nobenega dvoma ni, da navedene določbe temeljijo na načelu popolne odškodnine, od katerega je mogoče odstopiti le v izjemnih primerih(1). Vendar ima razlaščenec po drugem odstavku 105. člena ZUreP-1 pravico do odškodnine zaradi morebitne zmanjšane vrednosti preostale nepremičnine le, kadar je ta posledica same razlastitve. Tak je primer zmanjšanja vrednosti preostale nepremičnine zaradi razlastitve dvorišča ali vrta, ali primer zmanjšanja vrednosti preostale nepremičnine, ker zaradi razlastitve zemljišča niso več medsebojno povezana in je zaradi tega zmanjšana njihova uporabna vrednost, kar je bilo zatrjevano v zadevi Vrhovnega sodišča RS II Ips 421/2008, na katero se sklicujeta tudi revidenta. Predlagatelja pa zahtevata odškodnino zato, ker se je zaradi izgradnje mejnega prehoda zmanjšala vrednost njunih preostalih nepremičnin. Ta škoda pa ni neposredna posledica same razlastitve, ampak je posledica projekta, ki je razlastitvi sledil(2). V tem primeru bi bil predlagatelj lahko upravičen do povračila škode le po določbi tretjega odstavka 133. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 in 40/07, v nadaljevanju OZ). Odločanje o tem zahtevku pa ni predmet nepravdnega ampak pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je torej zmotno uporabilo materialno pravo, ko je pritožbo predlagateljev v tem delu zavrnilo in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je odškodnino iz tega naslova zavrnilo. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo in je sklepa sodišč druge in prve stopnje v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da bo postopalo po prvem odstavku 17. člena ZNP.

O odškodnini za izgubljeni dobiček

11. Sodišči prve in druge stopnje imata prav, da ZUreP-1 v drugem odstavku 107. člena daje podlago za določitev odškodnine za izgubljeni dobiček le v primeru, ko je razlaščenec na razlaščenem zemljišču že opravljal neko gospodarsko dejavnost. Nadomestilo stroškov za začasno izgubo dohodka se odmeri za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za vzpostavitev enake rabe enakovredne nepremičnine.

12. Revidenta imata prav, ko opozarjata, da je treba v primeru, ko razlaščenec gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, uporabiti določbo 105. člena ZUreP-1, vendar ne tako, da bi razlaščencu šla odškodnina za izgubljeni dobiček. Po prvem odstavku tega člena lastniku pripada za razlaščeno zemljišče ustrezna odškodnina oziroma enakovredna nadomestna nepremičnina. Nadomestna nepremičnina mora biti enakovredna tudi z vidika možnosti gospodarskega izkoriščanja nepremičnine za gospodarsko dejavnost ali za pogodbeno ustanovitev pravice iste vsebine na nadomestnem zemljišču (trženje s postavitvijo oglasnih panojev), vendar le, če je bilo načrtovanje gospodarskega izkoriščanja razlaščene nepremičnine izkazano z zadostno verjetnostjo. Sodišče druge stopnje je sicer pravilno odločilo, da ZUreP-1 ne daje podlage za prisojo odškodnine zaradi izgubljenega dobička, kadar razlaščenec na razlaščenem zemljišču še ni opravljal gospodarske dejavnosti, vendar je ravnalo materialnopravno zmotno, ker sodišču prve stopnje ni naložilo, naj trditve predlagateljev presodi v okviru odločanja o zahtevku za plačilo odškodnine zaradi manjvrednosti nadomestnih nepremičnin. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo in je sklepa sodišč druge in prve stopnje v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

O zakoličenju mej nadomestnih zemljišč

13. Predlog za določitev in zakoličbo mej na nadomestnih nepremičninah je zahtevek za izpolnitev pogodbe po prvem odstavku 239. člena OZ. Odločanje o tem zahtevku res ne spada v pristojnost nepravdnega sodišča, vendar je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je pritožbo predlagateljev v tem delu zavrnilo in je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog v tem delu zavrglo. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo in je sklepa sodišč druge in prve stopnje v tem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da bo postopalo po prvem odstavku 17. člena ZNP.

14. Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in v zgoraj navedenih delih (1. in 2. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje) razveljavilo sklepa sodišč druge in prve stopnje in v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

15. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na 165. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP), ki se po 37. členu ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, in v tretjem odstavku določa, da sodišče pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo, če razveljavi odločbo, zoper katero je bilo pravno sredstvo vloženo.

Op. št. (1): Evropsko sodišče na podlagi 1. člena Protokola št. 1 k Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin različno obravnava primere, ko gre za razlastitev kot ukrep večjih razsežnosti (reforma socialne in ekonomske politike) in za omejitve v okviru socialne vezanosti, kjer dopuščajo odstop od načela popolne odškodnine, od primerov klasičnih individualnih razlastitev, pri katerih vztrajajo pri polni odškodnini. Tako na primer v Lallement Case, Judgement of 11 April 2002, povzeto po P.v Dijk in drugi, Theory and Practice of the Europen Convention on Human Rights, Intersentia 2006, Antwerpen-Oxford, str. 881 in nsl. Tako tudi v L. Šturm in ostali, Komentar URS, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 681. Op. št. (2): Primerjaj G. Virant, Odškodnina za razlastitev v slovenskem in primerjalnem pravu v: Vrednotenje nepremičnin v RS - Zbornik predavanj, Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana, 1998, str. 13.