Jedro

v konkretnem primeru se tožeča stranka ne strinja z oceno tehnološke in tržne perspektivnosti njenega projekta in z oceno realnosti njenih pričakovanj glede ekonomskih učnikov poslovanja. Ker projekt tožeče stranke ne pomeni uvajanja novega izdelka, ki bi bil rezultat povsem lastnega razvoja, temveč gre za nadgradnjo že obstoječih storitev, je odločitev tožene stranke pravilna glede na kriterije razpisa.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo je z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožeče stranke za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2011. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil prag števila točk, nad katerim je bilo odobreno sofinanciranje 75 točk ali več. Projekt tožeče stranke je po kvantitativnih merilih pridobil 51 točk od možnih 100. Vloga je bila ocenjena na podlagi 5 kvantitativnih meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo, vsako tako merilo pa ima ustrezno število podrazredov. Glede na oceno komisije je bilo vsakemu vlagatelju pri posameznem merilu dodeljeno ustrezno število točk. Seštevek posamičnih ocen pa predstavlja skupno oceno doseženih točk. Glede prvega merila inovativnost je iz vloge stranke razvidno, da prijavlja projekt hibridnega sistema za celovito energetsko oskrbo stavb. Tožnik kupcem ponuja hibridni sistem ogrevanja, hlajenja in prezračevanja, ki bo vključeval različne sisteme povezane v celoto. Tehnologija in sistemi, ki jih bo stranka ponujala na trgu, že obstajajo. Tožnik bo izvedel le prilagoditve in individualizacijo za posameznega kupca oziroma projekt. Tožnik bo koristil razvojne storitve drugih podjetij (A., B., C.). Tožena stranka mu je iz razloga, ker bo pri razvoju koristil zunanje storitve (ki niso storitve univerz in javnih raziskovalnih zavodov) pri tem merilu dodelila 10 točk. Pri drugem merilu, to je sodelovanje vsaj z eno institucijo znanja pri razvoju inovativnih izdelkov/storitev, je tožena stranka tožniku, ki je v vlogi predložil pogodbo s Fakulteto ..., pri tem merilu dodelila 0 točk. Iz navedene pogodbe je namreč razvidno, da je sodelovanje na razvoju projekta pogojeno z naročilom stranke oziroma sklenitvijo aneksa k pogodbi. Sodelovanje namreč še ne poteka, saj bo le-to, skladno z 2. členom pogodbe, določeno z aneksom k pogodbi, ki pa ga stranka vlogi ni priložila. Tretje merilo se glasi faza oziroma stopnja izdelkov oziroma storitev v podjetju: pri tem merilu lahko stranka pridobi točke le, če je projekt oziroma so projekti v vlogi jasno in razumljivo predstavljen in je v poslovnem načrtu ali prilogi izdelan terminski časovni plan. Tožena stranka je iz vloge tožnika razbrala, da le-ta že izvaja projekte na področju prijavljenega projekta (izdelava krmilja za peč in vizualizacijo za podjetje D., nadgraditev krmilja v osnovni šoli E., kot projektanti so prevzeli izdelavo idejne zasnove projekta za podjetje F. d.o.o.), zato podjetje že izvaja storitve na različnih projektih in je izdelek oziroma storitev pripravljena za uporabo v poslovnem procesu. Tehnologija in sistemi, ki jih bo tožnik ponujal na trgu že obstajajo. Tožnik bo le izvedel prilagoditve in individualizacijo za posameznega kupca oziroma projekt. Zato je komisija tožniku pri tem merilu dodelila 10 točk. Glede četrtega merila tržna naravnanost in potencialni trgi v povezavi s projektom je tožena stranka tožniku podelila 16 točk. Tožnik je namreč v povezavi z uvajanjem novih izdelkov oziroma storitev izdelal strategijo trženja, ki je dovolj obširna. Potencialni trg je Evropa. Stranka bo samostojno tržila svoje izdelke na slovenskem trgu in trgu držav nekdanje Jugoslavije, kar je ustrezno predstavljano v skladu tržne strategije. Prodaja na drugih trgih bo potekala preko slovenskih partnerskih podjetij. Za svetovni trg pa niso opravili analize za konkretne države, priložili morebitnih pisem o nameri, predpogodbe. Pri zadnjem kvantitativnem merilu reference in zaposlenost lastnikov v podjetju, je tožnik pridobil 15 točk. Iz vloge tožnika je namreč razvidno, da je vsaj en lastnik zaposlen v podjetju vlagatelja in ima ustrezne reference oziroma znanja s področja prijavljenega projekta. Projekt tožnika je tako skupaj prejel manj kot 60 točk po kvantitativnih merilih, zato je pridobil negativno mnenje in ni šel v nadaljnje ocenjevanje po kvalitativnih merilih.

2. Tožeča stranka zoper navedeno odločitev vlaga tožbo in sodišču predlaga, naj ji ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da tožnikovi tožbi ugodi, toženi stranki pa naj naloži povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude dalje.

3. Meni, da bi ji morala tožena stranka že pri prvem kvantitativnem merilu inovativnost priznati 20 točk od možnih 20 in ne le 10, saj gre pri projektu tožeče stranke za razvoj popolno novega sistema toplotne črpalke, ki na slovenskem trgu ne obstaja, prav tako pa tudi ne na drugih trgih. Inovativnost pri tem projektu je v povsem novem načinu uporabe zunanjih enot sistema in krmilniku, ki omogoča integracijo različnih sistemov ogrevanja, hlajenja in zračenja v enotni hibridni sklop. Glede krmilnika tožnik pove, da komunikacija med različnimi sistemi poteka lahko tudi preko 230 V električnega omrežja, kar je popolna novost na svetovnih trgih. Tožeča stranka še poudarja, da ni res, da bi pri tem koristila razvojne storitve drugih podjetij, saj se le-ta ne ukvarjajo z razvojem na področju toplotne tehnike in toplotnih črpalk. Izdelek oziroma sistem, ki ga tožeča stranka razvija, temelji le na lastnem razvoju, izkušnjah in znanju direktorja in zaposlenih pri tožeči stranki. Glede 2. točke (sodelovanje z vsaj eno institucijo znanja) tožnik poudarja, da sicer res ni sklenjenega aneksa k pogodbi s Fakulteto ..., vendar sodelovanje na podlagi te pogodbe med tožečo stranko in Fakulteto ... dejansko že poteka (tožeča stranka fakulteti nudi svoje znanje v zvezi s sistemom oziroma izdelkom, ki ga razvija, zaposleni v tožeči stranki in poslovni partner tožeče stranke vršijo predavanja študentom Fakultete ... itd., v zvezi z razvojem novega sistema je tožeča stranka s sodelovanjem predstavnikom Fakultete ... že izvedla poskusni test učinkovitosti novega vodenja kotlovskih postrojenj na Osnovni šoli E.). Tožeča stranka tako meni, da bi morala pri tem merilu dobiti 10 točk, saj na podlagi pogodbe dejansko sodeluje z institucijo znanja, to je Fakulteto ... Glede 3. točke tožnik navaja, da bodo produkti oziroma sistemi, ki bodo sestavljali celoto in hibridni sistem za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje stavb, šele v fazi razvoja pri tožeči stranki in da ravno zaradi tega potrebuje sredstva. Nikakor ne drži, da tehnologija in sistemi, ki jih bo tožeča stranka ponujala na trgu, že obstajajo ter da bo izvedla le prilagoditve in individualizacijo za posameznega kupca oziroma projekt. Glede trditve tožene stranke, da tožnik že izvaja projekte na področju prijavljenega projekta, tožnik poudarja, da gre pri teh projektih za popolnoma drugačne sisteme in pristope, tožeča stranka pa je te projekte v svoji vlogi za odobritev sofinanciranja omenila zgolj kot dokaz, da ima ustrezne izkušnje in znanja na tem področju in da je z lastnim znanjem in izkušnjami sposobna razviti nov inovativni sistem. Glede 4. točke, kjer je tožnik pridobil 16 točk od možnih 25, tožnik poudarja, da je vlogi priložil pismo o nameri z družbo A. d.o.o., ki trži produkte tudi izven Evrope (Iran, Irak, Rusija, Belorusija) zato je očitek tožene stranke, da tožeča stranka ni priložila nobenih pisem o nameri glede svetovnega trga povsem neutemeljen in protispisen. O sodelovanju tožnika z družbo A., to sodelovanje lahko potrdi predstavnik družbe G.G. 4. Glede prvega in tretjega merila tožnik dodaja, da člani komisije tožene stranke ne razpolagajo z ustreznim in zadostnim strokovnim znanjem o sistemih za oskrbo stavb, da bi lahko brez angažiranja ustreznega izvedenca odločali o tem, kaj je na tem področju inovativno, kaj že obstaja na trgu ali ne ter v kakšni fazi razvoja je določen izdelek s tega področja. Tožena stranka bi morala v skladu s 159. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) angažirati izvedenca ustrezne stroke, ker tega ni storila, ji tožnik očita tudi bistveno kršitev pravil postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov tega postopka. Pojasnjuje, da je komisija za postopek dodelitve državne pomoči popolnoma korektno preučila vlogo in projekt tožeče stranke ter upoštevala merila za ocenjevanje projekta produkta P2 za ciljno skupino P2A in obrazložitev posameznih kvantitativnih meril. Odgovarja po posameznih točkah tožniku, in sicer glede točke 1 (inovativnost): Vlagatelj prejme oceno 10 točk v primeru, če ne gre za uvajanje novih izdelkov storitev, ki niso oziroma ne bodo rezultat predvsem lastnega razvoja. Gre predvsem za nakup tehnologije oziroma storitev, ki je/so že bila razvita v drugih podjetjih oziroma ustanovah. Podjetje izvede le prilagoditev izdelka. 20 točk lahko pridobi vlagatelj le v primeru, če gre za uvajanje novih inovativnih izdelkov storitev, ki so, bodo predvsem rezultat lastnega razvoja. Vlagatelj mora predložiti dokumente, ki izkazujejo lasten razvoj novega izdelka, na primer tehnično dokumentacijo, tehnične opise, skice, risbe, tehnološko dokumentacijo kot na primer proizvodnega procesa. Prav tako vlagatelj pri razvoju ni in ne bo koristil zunanjih storitev razen storitev univerze in javnih raziskovalnih zavodov. Projekti s področja spletnih portalov in spletnih omrežij lahko pri tem merilu pridobijo največ 10 točk. Tožeča stranka že sama v poslovnem načrtu na več mestih poudarja, da bo pri razvoju sodelovala z drugimi podjetji (nekateri so tudi solastniki podjetja). Tožeča stranka bi izvedla le prilagoditve oziroma izboljšave, ki bi omogočale boljši izkoristek. Iz samih opisov in prilog tožeče stranke je tako razvidno, da bo tožeča stranka koristila zunanje storitve pri razvoju izdelka ter zato prejela 10 točk. Glede sodelovanja vsaj z eno institucijo znanja (merilo 2) je pri obrazložitvi meril nedvoumno opredeljeno, da mora pogodba z institucijo znanja izpolnjevati določene zahteve, da prejme stranka pri tem merilu 10 točk. Glede na 2. člen pogodbe pa ta pogodba ni izpolnjevala pogojev za pridobitev 10 točk. Gre namreč za pogojeno sodelovanje, ki bi se izvršilo šele ob konkretnem naročilu in aneksu k pogodbi. Iz pogodbe ne izhaja nobena obveza ali medsebojne pravice pri sodelovanju na razvoju tožeče stranke, ki bi imela pravne učinke oziroma zaveze, da bo sodelovanje v resnici tudi izvedeno. Gre le za splošno pogodbo, ki določa precej široke okvire za medsebojno sodelovanje brez zavezujočih obvez in posledic v primeru neizpolnjevanja le-teh, zato komisija vlogi tožeče stranke pri tem merilu upravičeno ni dodelila točk. Glede tretjega merila (faza oziroma stopnja izdelkov/storitev v podjetju) je že iz vloge razvidno, da je tožnik že izdelal prototip in le-tega tudi testiral – predvidoma končano 25. 1. 2011 (terminski plan). Na strani 18 poslovnega načrta piše, da v tej fazi že pričakujejo instalacijo pri prvem naročniku, pri katerem bodo izvedli testiranje prototipa. Izdelki tožnika so torej že pripravljeni za uporabo v poslovnem procesu in so predvidene le manjše modifikacije izdelka, saj so bile že izvedene predhodne faze razvoja projekta. Komisija se je odločila na podlagi priložene vloge in prilog in je zato vlogi tožnika pri tem merilu popolnoma upravičeno dodelila 10 točk od 30. Glede merila 4 (tržna naravnanost) vlagatelj pridobi 16 točk, če je izdelal strategijo trženja in je potencialni trg izdelkov/storitev Evropa, kar mora biti ustrezno predstavljeno v sklopu tržne strategije (opravljene analize za konkretne države – priložena morebitna pisma o nameri, predpogodbe, kontakti). 25 točk bi vlagatelj lahko pridobil, če bi izdelal strategijo trženja in je potencialni trg izdelkov svetovni trg. Tožena stranka ponovno poudarja, da bi tožnik lahko pridobil 25 točk le v primeru, če bi bila strategija trženja ustrezno predstavljena v sklopu tržne strategije, opravljene analize za konkretne države – priložena morebitna pisma o nameri, predpogodbe, kontakti. Glede podjetja A. d.o.o. tožena stranka obrazloži, da gre za slovensko podjetje in ne za tuje podjetje. V primeru tožeče stranke je bila opravljena konkretna analiza le za Slovenijo in Hrvaško ter za trge bivše Jugoslavije. Analize konkretne države izven Evrope niso bile predstavljene, zato je komisija vlogi tožeče stranke pri tem merilu korektno dodelila 10 točk. 6. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi poudarja, da iz informacij, ki jih je pridobila, so vlogo po kvantitativnih merilih ocenjevali ekonomisti. Tožeča stranka ne dvomi v njihovo strokovnost, vendar pa te osebe nimajo zadosti strokovnega znanja. Nadalje tožnik obrazloži pojem inovativnosti ter poudari, da inovativnost lahko oceni zgolj strokovnjak iz določenega področja. Tožeča stranka ne razpolaga z imeni ocenjevalcev vloge, zato sodišču predlaga, naj toženo stranko pozove, da predloži imena in naslove ocenjevalcev vloge ter dokazilo o njihovi strokovni usposobljenosti. Obrazloži še potek sodelovanja podjetij B., A. ter C. Poudari, da krmilnik kot prototip še ni bil izdelan in testiran, saj je šele v fazi razvoja in predvsem za ta razvoj krmilnika tožeča stranka potrebuje sredstva. Ne gre za nadgradnjo obstoječih krmilnikov in hibridnih sistemov, temveč za razvoj popolnoma novega sistema. Glede sodelovanja z družbo A. d.o.o. tožeča stranka pojasnjuje, da je vlogi priložila pismo o nameri z družbo A. d.o.o., ki trži produkte tudi izven Evrope. To pomeni, da ima tožeča stranka izdelano strategijo trženja novega izdelka preko družbe A. d.o.o. po celem svetu.

7. V novi pripravljalni vlogi tožena stranka poudarja, da ne drži, da komisijo sestavljajo samo ekonomisti ter da se vsi zaposleni, še posebej pa ocenjevalci, redno udeležujejo delavnic in seminarjev, kjer se tekoče seznanjajo z novimi tehnologijami na trgu ter da imajo ocenjevalci nalogo, da redno spremljajo medije in tisk, kjer so predstavljene tehnološke novosti in trendi. Na obravnavani javni razpis P2 se prijavijo podjetja s skoraj vseh dejavnosti in sfer in glede na specifičnost projektov bi tako po navedbah tožnika potrebovali za vsak projekt specifičnega strokovnjaka. Glede inovativnosti tožena stranka še odgovori, da na strani 19 poslovnega načrta ni razvidno ničesar drugega razen grafov, ki naj bi predstavljala osnovna pravila, ki jih uporabljajo pri učinkovitem vodenju kotlarn in nekaj splošnih trditev v slogu: „Krmilnik je po svojih funkcijah vsekakor inovativen“, to pa ne zadostuje za odločitev komisije glede inovativnosti.

8. Tožba ni utemeljena.

9. V zadevi je sporna odločitev o zavrnitvi vloge tožeče stranke na Javni razpis za sofinanciranje zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2012 (P2). Predmet tega Javnega razpisa so subvencije za podjetja o subjektih inovativnega okolja in so namenjene inovativnim podjetjem. Inovativno podjetje je opredeljeno v 3. točki navedenega Javnega razpisa. V isti točki je opredeljen tudi namen Javnega razpisa, ki je v uspešnem prenosu razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti pri razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev, s tem pa želi tožena stranka podpirati ciljno skupino podjetij, ki so v najbolj občutljivi fazi. V 4. točki so določeni pogoji za kandidiranje na tem Javnem razpisu.

10. V 5. točki Javnega razpisa so navedena kvantitativna in kvalitativna merila za izbor upravičencev. Natančno izdelana merila s točkovnikom so sestavni del razpisne dokumentacije. Projekt, ki je prejel 60 ali več točk od možnih 100 točk po kvantitativnih merilih, preide v analizo s kvalitativnimi merili, z analizo po kvalitativnih merilih pa vloga pridobi pozitivno oziroma negativno mnenje. Komisija za dodelitev sredstev poda upravi sklada v odločanje vse popolne in formalno ustrezne vloge, s pridobljenim pozitivnim kot tudi negativnim mnenjem. Končno odločitev sprejme uprava sklada s sklepom o odobritvi oziroma sklepom o neodobritvi vloge. Tako pooblastilo za sprejem sklepov o izboru pa izhaja iz 29. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanj: ZPOP-1), ki je tudi pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa (poleg drugih pravnih podlag, ki so navedene v 2. točki Javnega razpisa).

11. V obravnavanem primeru je bila vloga tožeče stranke po kvantitativnih merilih ocenjena z nezadostnim številom točk (51), da bi šla v nadaljnjo analizo kvalitativnih meril. Prag za odobritev sofinanciranja je bil 75 točk ali več. V skladu z Javnim razpisom se mnenje po kvantitativnih merilih oblikuje na osnovi naslednjih meril: 1. inovativnost, 2. sodelovanje z institucijami znanja pri razvoju izdelkov/storitev, 3. faza oziroma stopnja izdelkov/storitev v podjetju, 4. tržna naravnanost in potencialni trgi ter 5. reference in zaposlenost lastnikov v podjetju. V javnem razpisu je tudi obrazloženo točkovanje pri posameznih kvantitativnih merilih. Na predlagatelju je breme, da svojo vlogo konkretizirano utemelji tako, da je iz nje razvidno ali in v kolikšni meri njegov na razpis prijavljeni projekt izpolnjuje razpisne pogoje.

12. Po presoji sodišča je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidna povezava med kriteriji razpisa (kvantitativnimi) in razlogi za predlagano zavrnitev.

13. Iz vsebine tožbenih navedb izhaja, da ne gre za to, da tožena stranka odločitve ne bi obrazložila, temveč da se tožeča stranka ne strinja z oceno tehnološke in tržne perspektivnosti njenega projekta in za oceno realnosti njenih pričakovanj glede ekonomskih učinkov poslovanja. Glede na navedbe v tožbi sodišče razume njeno vlogo oziroma projekt kot izboljšavo določenega izdelka, ne pa ustvarjanje popolnoma novega izdelka (inovativnost), zato tudi sodišče pritrjuje oceni tožene stranke, da projekt tožeče stranke ne pomeni uvajanja novega izdelka, ki bi bil rezultat povsem lastnega razvoja. Stališče tožene stranke, da gre v obravnavanem primeru zgolj za nadgradnjo že obstoječih storitev, tudi glede na projekt, kot ga tožeča stranka v tožbi opisuje sama, ni nerazumno. Pri sodelovanju vsaj z eno institucijo znanja tudi sodišče ocenjuje pogodbo s Fakulteto ... kot splošno in kjer je sodelovanje pogojeno s sprejetjem aneksov oziroma bo sodelovanje doseženo s sprejetjem aneksa za posamezne projekte. Iz razpisnih pogojev pa je jasno razvidno, da sodelovanje ne sme biti pogojeno. Iz razpisne dokumentacije je namreč možna le takšna ocena po drugem kvantitativnem merilu, kot jo je sprejela tožena stranka. Tudi 3. točka je po presoji sodišča natančno obrazložena, saj glede na navedbe v vlogi tudi sodišče ugotavlja, da naj bi tožeča stranka že izdelala prototip izdelka ter da se bodo na njem izvajale manjše izboljšave. Iz vloge tožnika na razpisu tudi ne izhaja, da naj bi imel izdelano strategijo trženja za svetovni trg (četrto merilo). Javni razpis je natančno določil, katerim kriterijem mora vloga ustrezati, da bi se lahko ocenilo, da je izdelana strategija trženja za svetovni trg (opravljene analize za konkretne države, priložena pisma o nameri, predpogodbe, kontakti), le-tega pa v vlogi tožnika sodišče ni zasledilo, zato mu je bilo po presoji sodišča glede na razpisne pogoje upravičeno dodeljenih le 16 točk. Meja odločanja sodišča pa je v konkretnem primeru presoja zakonitosti izpodbijane odločbe in ne strokovno ocenjevanje vloge tožnika.

14. Razlogi, ki so narekovali oceno projekta tožeče stranke, so bili torej tudi po presoji sodišča opredeljeni v zadostni meri in v skladu z določbami ZUP, ZPOP-1 in Javnega razpisa. Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, postopek v upravnem postopku pa ni bil kršen.

15. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

16. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.