Jedro

V tem primeru je sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki zavrne predlog nasprotne udeleženke, da se predlagatelju naloži predložitev listin in podatkov, sklep procesnega vodstva, saj se neposredno nanaša na vodenje postopka, konkretno na izvedbo dokaznega postopka. Skladno z določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP zoper takšne sklepe ni pritožbe.

Z napačnim pravnim poukom sodišče ne more spremeniti določb procesnega zakona, ki pravice do pravnega sredstva zoper odločitve procesnega vodstva med postopkom ne dajejo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje v IV. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki je predmet pritožbene obravnave, zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, podan v njenih vlogah z dne 13. 8. 2020, 23. 10. 2020 in 11. 11. 2020, da se predlagatelju naloži, da predloži tam navedene listine in podatke, skladno s 227. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

2. Zoper sklep se v tem delu nasprotna udeleženka pritožuje zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je skladno z namenom nepravdnega postopka delitve skupnega premoženja sodišču predlagala, da po določbi 227. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP pozove predlagatelja k predložitvi podatkov o vrednosti skupnega premoženja oziroma te podatke pridobi samo, če jih predlagatelj ne bi predložil. Poudarja, da glede določenih postavk sredstev, kot jih je navedla v vlogah, ni sporno, da spadajo v njuno skupno premoženje. Kljub temu je sodišče njen predlog, ki je bil pravilno usmerjen v ugotavljanje vrednosti določenih postavk skupnega premoženja, neutemeljeno zavrnilo. Predvsem gre za sredstva (denar, vrednostni papirji in podobno) na računih finančnih institucij, do katerih je imel dostop v času zakonske zveze in po njeni razvezi le predlagatelj. Posledično je najprej potrebno ugotoviti vrednost premoženja v času razveze zakonske skupnosti, nato pa na podlagi aktivnosti na računih še današnjo vrednost za namene razdelitve. Le tako se namreč lahko ugotovi, ali je predlagatelj, ki ima edini dostop do teh sredstev, z njimi samovoljno razpolagal ter jih odtujil ali prenesel kam drugam. Očitek sodišča o preuranjenosti je napačen in materialnopravno zmoten. Le na podlagi podatkov o ugotovitvi vrednosti in obsega sredstev na računih skozi celotno obdobje bo lahko sodišče prišlo do ugotovitve celotnega obsega, njegove vrednosti in razdelitve skupnega premoženja. Sodišče je posplošeno navedlo, da bo potrebno obseg skupnega premoženja šele ugotoviti v pravdi in nepravdni postopek prekiniti. Drži sicer, da je obseg premoženja v določenem delu še vedno sporen, vendar pa ni sporen v nekaterih postavkah in ta sredstva nedvomno spadajo v obseg skupnega premoženja. Sodišče je zato predlog pritožnice, da se ugotovi vrednost dela skupnega premoženja, napačno zavrnilo z argumentacijo, da vrednosti ni smiselno ugotavljati, ker je obseg še sporen.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Z obravnavanim sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o predlogu nasprotne udeleženke, da sodišče predlagatelju v nepravdnem postopku za delitev skupnega premoženja s sklepom naloži, skladno z določbo 227. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP, da predloži podatke, izpiske in dokumente o vrednosti naložb in višini sredstev na računih v tujih bankah in ustanovah ter o naložbah predlagatelja v kripto valute v času zakonske zveze. Če predlagatelj tega ne bo storil, pa predlaga, naj sodišče te podatke pridobi od tretjih oseb, ki z njimi razpolagajo.

5. Po določbi 227. člena ZPP mora nasprotna stranka v skladu z edicijsko dolžnostjo v primeru, če se stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, na zahtevo sodišča predložiti to listino, sicer se šteje dejstvo, ki ga je nasprotna stranka želela s to listino dokazati, za dokazano. Sodišče torej izda sklep o predložitvi listine v primeru, ko se stranka, ki ima listino, predložitvi neupravičeno upira.

6. V konkretnem primeru pa ne gre za tak primer. Po oceni prvostopenjskega sodišča pogoji za izdajo edicijskega sklepa niso izpolnjeni. V tem primeru pa je sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki zavrne predlog nasprotne udeleženke, da se predlagatelju naloži predložitev listin in podatkov, sklep procesnega vodstva, saj se neposredno nanaša na vodenje postopka, konkretno na izvedbo dokaznega postopka. Skladno z določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP pa zoper takšne sklepe ni pritožbe. Enako velja glede sklepov procesnega vodstva, izdanih zunaj naroka za glavno obravnavo (299. člen ZPP).

7. Podlage za vsebinsko obravnavanje odločitve o zavrnitvi predloga pritožnice ne daje niti napačen pravni pouk v izpodbijanem sklepu. Z napačnim pravnim poukom namreč sodišče ne more spremeniti določb procesnega zakona, ki pravice do pravnega sredstva zoper odločitve procesnega vodstva med postopkom ne dajejo. Nasprotna udeleženka, ki se ne strinjata s stališčem sodišča, sprejetim v okviru procesnega vodstva, ima možnost, da (morebitno) kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivala na pravilnost ali zakonitost odločitve, uveljavlja v postopku s pravnimi sredstvi zoper končno odločbo.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 1. točka 365. člena in 343. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.