Jedro

V postopku določitve uklonilnega zapora prvostopno sodišče odloči o zavrnitvi ugovora proti sklepu o določitvi uklonilnega zapora s sklepom in ne s sodbo o prekršku, saj postopek določitve uklonilnega zapora ni več postopek o prekršku, zaradi česar tudi ni podlage za izrekanje o stroških postopka - povprečnini.

Izrek

Pritožba storilca I. J. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju, opr. št. PRuz 299/2006 z dne 13.11.2006 je bil storilcu določen uklonilni zapor in sicer zato, ker ni plačal globe v znesku 60.000,00 SIT, ki mu je bila izrečena z odločbo o prekršku postaje prometne policije C..

Proti temu sklepu je storilec vložil pravočasni ugovor, slednjega pa je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo kot neutemeljenega.

Proti temu sklepu vlaga storilec pravočasno pritožbo, v kateri obširno navaja kršitve ustavnih pravic, ki so mu bile povzročene in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče storilcu v zvezi s to zadevo najprej pojasnjuje, da obravnavani postopek ni več postopek o prekršku, ampak je postopek določitve uklonilnega zapora, kot ga določa Zakon o prekrških-1 (ZP-1) v 202b. čl. Zaradi tega tudi niso upoštevne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na postopek o prekršku. Na podlagi III. odst. prej citiranega zakonskega določila sodišče, ki je izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora odloča tudi o ugovoru proti temu sklepu. Iz povedanega sledi zaključek, da pritožbeno sodišče v tem postopku ne odloča o ugovoru, saj je to storilo že prvostopno sodišče, torej pritožbeno sodišče v obravnavanem postopku opravi preizkus izpodbijanega sklepa v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija, pri čemer pa mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti ali je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8 tč. I. odst. 155. čl. ZP-1 ter ali so bile v škodo storilca kršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek, v zvezi s 156. čl. tega zakona. Prvostopno sodišče je v okviru ugovornih navedb proučilo zadevo in ugotovilo, da ugovor storilca ni utemeljen, ker je tudi obrazložilo, čeprav je odločilo s sodbo o prekršku, namesto da bi odločilo s sklepom in je tudi v obrazložitvi zabeležilo, da je ugovor storilca zavrglo kot neutemeljen, čeprav ga je zavrnilo kot neutemeljenega, obrazlagalo pa je tudi stroške postopka in sicer povprečnino, ki storilcu sploh ni bila odmerjena. Nobenega dvoma ni, da so bili za izdajo sklepa o določitvi uklonilnega zapora očitno izpolnjeni vsi formalni in dejanski pogoji, kot jih določa ZP-1 v 19. čl. in kot je to ugotovilo prvostopno sodišče. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa ni našlo bistveni kršitev določb postopka o prekršku in ker v škodo storilca tudi niso bile prekršene materialne določbe zakona ali predpisa, ki določa prekršek, pritožbene navedbe storilca pa niso prepričljive in niso vzbudile dvoma v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v postopku na prvi stopnji, je pritožbeno sodišče na podlagi III. odst. 163. čl. ZP-1 pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.