Jedro

Upnik je prijavil terjatev po preteku trimesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja, kot je določeno v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, zato si statusa upnika - stranke postopka osebnega stečaja ni pridobil že s samo prijavo terjatve. Naknadno prijavljena terjatev ni bila preizkušena, zato upnik ob vložitvi ugovora ni imel aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.

Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja v skladu z drugim odstavkom 397. člena ZFPPIPP, zato je določilo 385. člena ZFPPIPP glede procesne legitimacije strank uporabljivo tudi v postopku odpusta obveznosti.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se ugovor upnika A. A. proti odpustu obveznosti zavrže. II. Upnik A. A. je dolžan v roku 15 dni povrniti dolžniku pritožbene stroške v višini 207,16 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za odpust obveznosti z dne 13. 4. 2022 in postopek odpusta obveznosti ustavilo.

2. Dolžnik se zoper sklep pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da zavrne upnikov ugovor, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik in upraviteljica sta na pritožbo pravočasno odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je na podlagi prvega odstavka 403. člena v zvezi s 1. točko 56. člena in prvega odstavka 57. člena ter 58. člena ZFPPIPP podana aktivna legitimacija upnika za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je upnik svojo terjatev do stečajnega dolžnika (pravočasno) prijavil (prijava terjatve PD 34), kar med strankama ni sporno. Trditve dolžnika o spornosti terjatve upnika so pavšalne in neizkazane, zato jih je prvostopenjsko sodišče kot neutemeljene zavrnilo. Dolžnik je na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in predloga za odpust obveznosti dne 13. 4. 2022 celo sam navajal, da ima do upnika dolg v višini 286,40 EUR + obresti + stroški, za kar je v dokaz predložil poziv Okrajnega sodišča v Brežicah I 57/2018 z dne 22. 3. 2023 (PD 1), na naroku dne 4. 7. 2023 pa je izpovedal, da se je po pravnomočnosti sodbe z zagovornikom upnika dogovarjal o možnosti poplačila za znesek do 1.000,00 EUR, da se je želel približati znesku do polovice, a brezuspešno. Po stališču prvostopenjskega sodišča je terjatev upnika izkazana tudi s sklepom Okrajnega sodišča v Brežicah I 100/2015 z dne 28. 3. 2023. 6. Dolžnik v pritožbi v zvezi z aktivno procesno legitimacijo upnika kot vlagatelja ugovora navaja, da je upnik terjatev prijavil dne 21. 4. 2023, zadnji dan za prijavo terjatve pa je bil 10. 8. 2022, kot izhaja iz oklica o začetku postopka osebnega stečaja. Sodišče prve stopnje je dne 26. 9. 2022 izdalo sklep, s katerim je ugodilo predlogu stečajne upraviteljice, da se preizkus terjatev ne opravi. Po mnenju pritožnika zato upnik ni aktivno procesno legitimiran za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.

7. Upraviteljica v odgovoru na pritožbo soglaša s stališčem, ki ga je zavzelo prvostopenjsko sodišče, in poudarja, da rok za prijavo terjatev v postopku osebnega stečaja ni prekluzivne narave in lahko upniki terjatve prijavijo tudi po poteku trimesečnega roka. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da se v postopku osebnega stečaja določbe ZFPPIPP, po katerih zamuda prijave v roku treh mesecev povzroči prenehanje terjatve, ne uporabljajo (383. člen ZFPPIPP v zvezi s petim odstavkom 296. člena ZFPPIPP). Prijava terjatve v postopku osebnega stečaja po poteku trimesečnega roka je zato pravočasna in upnik s prijavo v vsakem primeru pridobi status upnika (tako tudi VSL sklep Cst 210/2011). Pogoji za pridobitev legitimacije po 385. členu ZFPPIPP se po upnikovem mnenju nanašajo le na opravljanje procesnih dejanj v glavnem postopku osebnega stečaja (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP), ne pa tudi za postopek, ki je kot poseben postopek urejen znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP). Postopek odpusta obveznosti namreč zasleduje povsem drugačen cilj kot glavni stečajni postopek.

8. Po določilu prvega odstavka 57. člena ZFPPIPP upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določene v 59. členu tega zakona, tj. v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka (drugi odstavek cit. člena), če niso podane okoliščine iz nadaljnjih odstavkov cit. člena. V skladu s 385. členom ZFPPIPP so stranke glavnega postopka osebnega stečaja: 1. stečajni dolžnik, 2. upnik, ki je v rokih, določenih s tem zakonom, opravil dejanja za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, in 3. upnik, ki je zamudil roke za izvedbo dejanj za uveljavitev terjatve v postopku osebnega stečaja, če je njegova terjatev priznana. Sodišče pogoje za sposobnost biti stranka ali (aktivne) procesne legitimacije upošteva po uradni dolžnosti. O obravnavanem pravnem vprašanju obstaja ustaljena in enotna sodna praksa.1

9. Sodišče prve stopnje je začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom s sklepom z dne 10. 5. 2022, trimesečni rok za prijavo terjatev je potekel 10. 8. 2022. Upnik je prijavil svojo terjatev dne 21. 4. 2023 (PD 34), tj. po izteku navedenega roka. Glede na določilo tretjega odstavka 385. člena ZFPPIPP bi zato upnik pridobil položaj stranke šele, ko (če) bi bila njegova terjatev priznana. Terjatev je priznana, če jo prizna upravitelj in je ne prereka nobeden od upnikov (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP).

10. Upraviteljica je v otvoritvenem poročilu ugotovila, da unovčljiva stečajna masa ne zadošča niti za pokritje stroškov postopka, zato je predlagala, da se preizkus terjatev odloži do trenutka, ko (če) v stečajno maso natečejo vsaj sredstva za vračilo predujma stečajnega postopka, po plačilu stroškov stečajnega postopka, in vsaj delno poplačilo upniških terjatev. Sodišče prve stopnje je sledilo navedenemu predlogu upraviteljice z dne 9. 9. 2022 (PD 29) in dne 26. 9. 2022 sklenilo, da se preizkus terjatev ne opravi (PD 32). Iz obrazložitve navedenega sklepa je razvidno, da če se bodo med stečajnim postopkom izpolnili pogoji za razdelitev, se bo preizkus terjatev opravil naknadno skladno z 2. točko šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP.

11. Upnik je prijavil terjatev po preteku trimesečnega roka po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja, kot je določeno v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, zato si statusa upnika - stranke postopka osebnega stečaja ni pridobil že s samo prijavo terjatve. Naknadno prijavljena terjatev ni bila preizkušena, zato upnik ob vložitvi ugovora ni imel aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.

12. ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja sicer daje upniku možnost, da tudi po poteku trimesečnega roka za prijavo terjatev veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v navedenem roku. V konkretnem primeru upnik tako ni pridobil pravice do ugovora proti odpustu obveznosti.

13. Pritožbeno sodišče ni sledilo izvajanjem upnika, da se pogoji za pridobitev procesne legitimacije po 385. členu ZFPPIPP ne nanašajo na postopek odpusta obveznosti, pač pa le na glavni postopek osebnega stečaja. Postopek za odpust obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja v skladu z drugim odstavkom 397. člena ZFPPIPP, zato je določilo 385. člena ZFPPIPP glede procesne legitimacije strank uporabljivo tudi v postopku odpusta obveznosti. V sklepu VSL Cst 210/2011, na katerega se sklicuje upnik, se višje sodišče ni opredeljevalo do prepozne prijave terjatve kot v konkretnem primeru. Končno je tudi Ustavno sodišče RS v sp. citirani odločbi ugotovilo, da se je sodna praksa ustalila na zg. zavzetem stališču. 14. Ugovor upnika z dne 25. 5. 2023 je zato nedovoljen in ga je potrebno zavreči. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in ugovor upnika zavrglo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

15. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Glede na načelo uspeha je dolžnik upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov po specificiranem stroškovniku. Preizkus terjatev ni bil opravljen, zato je sodišče kot vrednost spornega predmeta upoštevalo 1.122,44 EUR, kolikor je znašala vrednost prepozno prijavljene terjatve. Dolžniku je priznalo za sestavo pritožbe 250 točk po Tar. številki 33 Odvetniške tarife, 2 % materialne stroške in 22 % DDV na odvetniško storitev ter za sodno takso 20,50 EUR. Tako odmerjeni stroški znašajo 207,16 EUR.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Prim. Ustavno sodišče RS, odločba U-I-56/17-20, Up-335/17-25 in VSL sklepi Cst 408/2014, Cst 61/2018, Cst 95/2014, Cst 331/2019, Cst 547/2019, Cst 262/2020, III Cpg 772/2019 in drugi.