Jedro

Sklep o izročitvi, četudi je nezakonit oziroma pomanjkljiv, ker ne določa, katere nepremičnine se izročajo kupovalki, je pravnomočen. Ta sklep bi bilo mogoče popraviti le s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom, ga dopolniti ali (tudi po njegovi pravnomočnosti) popraviti očitne pisne napake, kar pa v tem primeru ni mogoče, ker ne gre za tovrstno napako.

Med kupovalko in dolžnikoma je v teku spor, v katerem se razrešuje vprašanje, ali je kupovalka postala lastnica nepremičnin, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. V primeru, ko je sklep o izročitvi neprimeren za vknjižbo lastninske pravice oziroma obremenjen z napako, da ne določa natančno predmeta izročitve, pa je hkrati tudi že pravnomočen, je to edina pravilna in dopustna pot. Gre za smiselno enako situacijo, kot je situacija v primeru dopolnitve izvršilnega naslova, ko predmet izpolnitve ni zadosti določen.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

2. Pritožnika in kupovalka krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preoblikovalo sklep o izročitvi z dne 4. 4. 2018 tako, da se 1. in 2. točka izreka glasita: da se nepremičnine, določene v 15 alinejah, ki so bile last dolžnikov A. A. in B. A., vsakega do 1/2 in so nastale iz parc. št. 1/2 in 1/6, ki so bile v času tretje javne dražbe vpisane v vložek št. 000, k.o. X in ki so bile prodane na tretji javni dražbi dne 16. 11. 2007 za znesek 111.000,00 EUR, izročijo kupovalki C. C.; v zemljiški knjigi pa se po pravnomočnosti tega sklepa pri zgoraj navedenih nepremičninah vknjiži lastninska pravica na ime kupovalke do celote in se izbrišejo vsa vpisana bremena.

2. Dolžnika sta se zoper sklep pritožila. V pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge.

3. Na pritožbo je odgovorila kupovalka nepremičnine in predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in sklep potrdi.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. Višje sodišče ne odgovarja na obširne pritožbene in odgovorne navedbe, kolikor niso pravno pomembne glede na fazo postopka (kar bo razloženo v nadaljevanju; prim. prvi odstavek 360. člena ZPP). Nadalje tudi po nepotrebnem ne povzema vsebine številnih odločitev sodišč obeh stopenj, izdanih v desetih letih po sklepu o izročitvi. Strankam tega pritožbenega postopka so bili vsi sklepi vročeni in so nedvomno seznanjene z odločitvami in razlogi. Tudi ni vloga tega pritožbenega postopka, da ponovno presoja njihovo pravilnost in se opredeljuje do stališč obeh strank, kateri razlogi so pravilni in kateri ne.

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep obrazložilo z nespornim dejstvom, da se kupovalka na podlagi sklepa o izročitvi ne more vpisati v zemljiško knjigo kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnin. V izvršilnem postopku je (bilo) sporno vprašanje, katere nepremičnine je kupovalka kupila na javni dražbi. Predmet prodaje je bil namreč vložek (vl. št. 000 k.o. X), v katerem sta bili v času prodaje na tretji javni dražbi dne 16. 11. 2007 vpisani dve parceli (parc. št. 1/2 in 1/6), ki sta sedaj ukinjeni, z delitvijo pa so nastale nove parcele – te, ki jih je sodišče napisalo v izrek sklepa. To naj bi izhajalo tudi iz sklepov VSL, I Ip 156/2010 z dne 10. 3. 2010 in II Ip 5698/2012 z dne 23. 1. 2013, pa tudi iz vloženih pritožb tako kupovalke kot tudi dolžnikov1 in upnika D. D., ki vsi zagovarjajo stališče, da sta bili na tretji javni dražbi prodani obe parceli. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju izrazilo upanje, da bo s predmetnim sklepom vzpostavljeno tako stanje, da bo kupovalki omogočena vknjižba lastninske pravice na vseh parcelah, nastalih z delitvijo obeh parcel prejšnjega zemljiškoknjižnega vložka 000 k.o. X, saj na podlagi sklepa o izročitvi z dne 4. 4. 2008 to v nobenem primeru ni bilo mogoče. Sklep torej predstavlja poskus sodišča, da v skladu s predlogom stranke (to je kupovalke) z dne 3. 4. 2018 izda ustrezen oziroma primeren sklep, ob upoštevanju že pravnomočnega sklepa o izročitvi z dne 4. 4. 2008, ki ga je sedaj v 1. in 2. točki izreka ustrezno preoblikovalo tako, da bo mogoč zemljiškoknjižni vpis.

7. Najprej višje sodišče pritrjuje pritožbi, da bi bila pritožba utemeljena že iz razloga po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnika (dolžnika) utemeljeno zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje kršilo njuno pravico do sodelovanja v postopku pred sodiščem prve stopnje s tem, ko jima pred odločitvijo ni vročilo kupovalkine vloge z dne 3. 4. 2018. Kupovalka je v tej vlogi pojasnila stanje zemljiškoknjižnega postopka in nezmožnost vpisa lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi, izdanega v tem izvršilnem postopku. Hkrati je povedala tudi svoja pravna stališča, zakaj meni, da bi moralo sodišče izdati ustrezen sklep, da bi se v zemljiški knjigi vpisala kot lastnica nepremičnin, ki so nastale iz obeh nepremičnin, ki ju je (po njenem stališču) kupila na javni dražbi. Stranka (v tem primeru dolžnika) ima pravico, da se izjavi o pravno pomembnih trditvah nasprotne stranke, o dejstvih, ponujenih dokazih, kot tudi o pravno pomembnih pravnih stališčih, s katerimi skuša prepričati sodišče v svoj prav. Dejstvo, da kupovalka vloge ni vložila kot predlog za izdajo popravnega ali dopolnilnega sklepa,2 kar posebej poudarja kupovalka v odgovoru na pritožbo, zato ne more biti pomembno. Povod za izdajo izpodbijanega sklepa je bila vloga, na katero sta imela pritožnika pravico odgovoriti v postopku pred sodiščem prve stopnje (22. člen Ustave).

8. Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje po desetih letih od sklepa o izročitvi (ki je pravnomočen; glej red. št. 81) izdalo sklep, ki ga zakon ne predvideva. Sklep o izročitvi je izdan in je pravnomočen. Pravnomočen je tudi sklep o poplačilu. Predrugačenje sklepa o izročitvi dejansko pomeni njegovo spreminjanje. To iz razlagalnih naporov, ki sta jih sodišči obeh stopenj pred izpodbijanim sklepom (ki v tem delu nima pravno pomembnih razlogov;3 za prej pa glej zlasti sicer razveljavljen sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 9. 2012 na red. št. 186) vložili v to zadevo, jasno izhaja. V tem izvršilnem postopku se po desetih letih od izročitve ne more in ne sme več razpravljati o tem, katere nepremičnine je kupovalka kupila. Sklep o izročitvi, četudi je nezakonit oz. pomanjkljiv, ker ne določa, katere nepremičnine se izročajo kupovalki (kar glede (ne)določljivosti velja tudi za vse prej izdane sklepe in opravljena izvršilna dejanja),4 je pravnomočen. Ta sklep bi bilo mogoče popraviti le s pritožbo kot rednim pravnim sredstvom (ki ni bila vložena), ga dopolniti ali (tudi po njegovi pravnomočnosti) popraviti očitne pisne napake, kar pa v tem primeru ni mogoče, ker ne gre za tovrstno napako (glej opombo št. 2). Že s tem, ko se odpira vprašanje, kaj je bilo sploh prodano, je jasno, da ne gre za situacijo iz 328. člena ZPP. Čeprav kupovalka meni drugače, ko v odgovoru na pritožbo opozarja na dolžnost sodišča, da izda po 192. členu ZIZ tak sklep, ki bo zmožen zemljiškoknjižnega vpisa. Načeloma ima prav, vendar institut pravnomočnosti velja tudi v izvršilnem postopku. Sklep o izročitvi je formalno pravnomočen in njegovo predrugačenje, spreminjanje ni dovoljeno (prim. 319. člen ZPP).5

9. Kupovalka v odgovoru na pritožbo tudi opozarja višje sodišče, da ne more in ne sme zavzeti drugačnih stališč, kot so jih sodišča prve in druge stopnje v tem ali kakšnem drugem (pravdnem) postopku že zavzela. Vendar je to nepotrebno. Mnenje višjega sodišča o tem, kaj je bilo izročeno s sklepom o izročitvi, v tem pritožbenem postopku ne more biti več pravno pomembno.6 Dejstvo je namreč, da je izvršilni postopek končan, vsakršno vsebinsko spreminjanje sklepov, ki pomenijo v tej zadevi opravo izvršilnih dejanj, pa je nedopustno zaradi učinka pravnomočnosti.

10. Višje sodišče temu le še dodaja, da je med kupovalko in dolžnikoma v teku spor,7 v katerem se razrešuje vprašanje, ali je kupovalka postala lastnica nepremičnin, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. V primeru, ko je sklep o izročitvi, ki ima podoben učinek kot razpolagalni pravni posel pri pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice, neprimeren za vknjižbo lastninske pravice, oz. povedano natančneje, ko je obremenjen z napako, da natančno ne določa predmeta izročitve, pa je hkrati tudi že pravnomočen, tudi višje sodišče meni, da je to edina pravilna in dopustna pot. Gre za smiselno enako situacijo, kot je situacija v primeru dopolnitve izvršilnega naslova, ko predmet izpolnitve ni zadosti določen (prim. 181. člen ZPP in stališče Vesne Rijavec v: Izvršljiv notarski zapis, Podjetje in delo, št. 6–7, 2010, stran 1152).

11. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Izpodbijani sklep je razveljavilo, ne da bi zadevo vrnilo v nov postopek, saj je zadeva pravnomočno končana.

12. Tako pritožnika kot tudi kupovalka krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka. Dolžnika sta s pritožbo resda uspela, vendar gre za navidezni uspeh, glede na stanje tega izvršilnega postopka.

1 Kar drži glede dolžnice (glej pritožbo z dne 17. 10. 2012), glej pojasnilo na 3. in 4. strani sedaj presojane pritožbe dolžnikov. 2 Zakaj ni mogla učinkovito vložiti predloga za izdajo popravnega sklepa, je višje sodišče povedalo že v sklepu VSL, I Ip 3929/2010 z dne 17. 1. 2011, zakaj ni mogla učinkovito vložiti predloga za izdajo dopolnilnega sklepa pa v sklepu VSL, II Ip 2075/2016 z dne 24. 8. 2016. 3 Na to pritožnika utemeljeno opozarjata na strani 4. pritožbenih navedb (kar je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato tudi ni mogoče potrditi sklepa niti v tistem delu, ko se sklep nanaša na nepremičnine, ki so nastale iz parc. št. 1/2. V tem delu pa so tudi neutemeljene odgovorne navedbe kupovalke, da očitno pritožnika ne priznavata niti nakupa te parc. št. To ne drži, predmet spora je le vprašanje, ali je bila prodana tudi nepremičnina parc. št. 1/6, posledično pa tudi, katere so nepremičnine, ki so iz nje izšle. 4 Natančneje je vsebina izvršilnih dejanj povzeta v sklepu VSL, I Ip 156/2010 z dne 10. 3. 2010, na straneh 4 in 5. 5 O tem glej tudi sklep VSL, I Ip 3929/2010 z dne 17. 1. 2011. 6 Očitno sta si stranki (kupovalka in dolžnika; glede dolžnikov glej tudi opombo št. 1) na eni strani kot tudi razlogi predhodnih odločitev sodišč na drugi strani nasprotni pri elementarnem vprašanju: kaj je bilo prodano – tista nepremičnina, za katero je bil izdan sklep o izvršbi, opravljena zaznamba izvršbe, ugotovljena njena tržna vrednost (prim. četrti odstavek 87. člena in 89. člen ZZK-1, glej tudi izvedensko mnenje na list. št. 11 tega spisa in tudi zgoraj omenjeni sklep sodišča prve stopnje z dne 26. 9. 2012), ali tista nepremičnina oz. natančneje nepremičnini, ki sta bili vpisani v predmetni zemljiškoknjižni vložek v času prodaje in izročitve (prim. sklep VSL II Ip 5698/2012 z dne 23. 1. 2013). 7 Okrožno sodišče v Ljubljani, I P 1672/2017.