Jedro

V določbah ZIZ ni nikjer predvideno denarno kaznovanje zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca stranke, temveč lahko sodišče denarno kazen zakonitemu zastopniku oz. pooblaščencu stranke v izvršilnem postopku izreče le na podlagi določb ZPP.

Denarna kazen po ZIZ ni namenjena temu, da se z njo pokrivajo stroški cenilca.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: zastopniku upnikov I. K. izreklo 780,16 EUR denarne kazni, ki jo je I. K. dolžan plačati v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa na račun Okrožnega sodišča v Krškem; v nasprotnem primeru se kazen izterja po uradni dolžnosti, in sicer z rubežem in prenosom sredstev, ki so na računu I. K. pri organizaciji za plačilni promet Y d.d., organizaciji za plačilni promet naložilo, naj blokira dolžnikova sredstva (pravilno: sredstva I. K.) v višini 780,16 EUR in po pravnomočnosti tega sklepa ta znesek izplača na račun Okrožnega sodišča v Krškem.

Zoper ta sklep je I. K. vložil pravočasno laično pritožbo. Navaja, da v 33. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZIZ) ni pravne podlage za izrek denarne kazni upniku, ampak se denarna kazen naloži dolžniku. Denarna kazen po ZIZ ni namenjena temu, da se z njo pokrivajo stroški cenilca. Sodišče je cenilca nepremičnine nastavilo preuranjeno, ker predujem za cenilca ni bil plačan. Sodišču prve stopnje predlaga, naj mu odloži plačilo stroškov cenilca do prodaje dolžničine nepremičnine in stroške cenilca prednostno poravna iz zarubljenih sredstev pri prodaji nepremičnine oz. naj se stroški cenilca poravnajo iz proračuna Republike Slovenije. Sam ne premore tako visokih stroškov cenilca, ker skupaj z ženo skrbi za tri šoloobvezne otroke, obenem pa plačujeta visok znesek hipotekarnega kredita za hišo, v kateri bivajo. Brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju: BPP) mu je bila zavrnjena iz razloga, ker je sodišče hotelo upoštevati tudi prihodke njegovega sina M. K., ki pa v izvršilni zadevi ne nastopa kot upnik, ampak je upnik zoper dolžnico izključno pritožnik.

Pritožba je bila pravilno vročena v odgovor dolžnici, vendar ta nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa nepravilno uporabilo materialno pravo.

Po določbi osmega odstavka 33. člena ZIZ, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v drugem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa, je mogoče (pod določenimi pogoji (1)) izreči denarno kazen iz drugega odstavka 33. člena ZIZ le upniku, ne pa tudi njegovemu zakonitemu zastopniku oz. pooblaščencu. V konkretnem primeru je iz vsebine predloga za izvršbo z dne 14. 4. 2009 razvidno, da v tem izvršilnem postopku kot upnika nastopata le pritožnikova otroka (A. K. in B. K.), ne pa tudi sam pritožnik (ta je v predlogu za izvršbo naveden le kot "zastopnik" obeh upnikov). Glede na navedeno sodišče prve stopnje v določbi osmega odstavka 33. člena ZIZ ni imelo pravne podlage za izrek denarne kazni pritožniku.

V določbah ZIZ ni nikjer predvideno denarno kaznovanje zakonitega zastopnika oz. pooblaščenca stranke, temveč lahko sodišče denarno kazen zakonitemu zastopniku oz. pooblaščencu stranke v izvršilnem postopku izreče le na podlagi določb ZPP – npr. v primeru, ko bi zakoniti zastopnik oz. pooblaščenec stranke z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljal pravice, ki jih ima po ZPP (drugi odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ali v primeru, ko bi žalil sodišče ali druge udeležence v postopku, oviral delo ali se ne bi pokoril ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda (304. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz podatkov spisa ni mogoče razbrati, da bi pritožnik zlorabljal svoje pravice po ZPP ali motil red na naroku, temveč je iz spisa razvidno, da je sodišče pritožniku naložilo denarno kazen iz razloga, ker upnika še nista plačala predujma za stroške cenilnih mnenj (tega pa nista storila zaradi slabega premoženjskega stanja).

Po določbi drugega odstavka 38. člena ZIZ je sankcija za upnikovo neupoštevanje sklepa, s katerim mu sodišče naloži plačilo predujma za stroške izvršilnega dejanja, ta, da se izvršbo (z določenim izvršilnim sredstvom) ustavi. Sodišče prve stopnje omenjene zakonske določbe ni ustrezno upoštevalo, saj je cenilcema 22. 6. 2009 (red. št. 10) poslalo dokumentacijo za izdelavo cenitev, kljub temu, da upnika predujma za stroške cenitev še nista založila. Ker je sodišče prve stopnje odredilo cenitvi pred plačilom predujma zanju in se znašalo na to, da bosta upnika pri organu za BPP dosegla oprostitev plačila stroškov tega izvršilnega postopka, je nastal problem, ko cenilcema zaradi zavrženja prošenj upnikov za dodelitev BPP ni mogoče izplačati nagrade in jima povrniti stroškov za njuno delo, vendar pa sodišče prve stopnje tega procesnega zapleta ne bi smelo reševati z naložitvijo denarne kazni zakonitemu zastopniku oz. pooblaščencu upnikov. Pritožnik tako utemeljeno opozarja, da denarna kazen po ZIZ ni namenjena temu, da se z njo pokrivajo stroški cenilca, ter da je sodišče cenilca v konkretnem primeru postavilo prenagljeno, saj predujem za cenilca (še) ni bil plačan.

Ker sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za naložitev denarne kazni pritožniku, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP in 5. alineja 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).

V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje ustrezno upošteva, da je drugi upnik B. K. od 27. 6. 2009 dalje polnoleten (glej prilogi A3 in A4), v spisu pa se (še) ne nahaja njegovo pooblastilo I. K. za zastopanje (prim. drugi odstavek 98. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede na to, da je sodišče prve stopnje že pridobilo izjavo pritožnika glede vloge upnikov z dne 8. 6. 2009 (v kateri sta upnika sodišču sporočila, da sta se z dolžnico dogovorila, da se hiše ne dá na licitacijo, ampak se polovica hiše prepiše na oba upnika, postopek o izvršbi pa se zaustavi, saj bo dolžnica vse, kar jima je dolžna, poravnala izven sodišča), naj se sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka glede omenjene vloge upnikov ustrezno opredeli (93. člen ZPP v zvezi z 214. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer naj bo pozorno na dejstvo, da drugi upnik B. K. ob vložitvi te vloge po podatkih spisa še ni bil polnoleten.

(1) Gre za situacijo, ko upnik pridobi sklep o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo, ki ga je vložil z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem.