Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja, da so podane kršitve delovnih obveznosti, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja, da so podane kršitve delovnih obveznosti, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 17. 9. 2019, zahtevek za sodno razvezo oziroma podredno za reintegracijo ter s tem povezane reparacijske zahtevke.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: - ali sta sodišči druge in prve stopnje presegli očitek po izredni odpovedi s tem, ko sta zavzeli stališče, da ni pomembno, ali je tožnica obvestila sodelavko ter da ni pustila pacientov samih, ter ko sta zavzeli stališče, da je kršitev podana, ker je tožnica sama naredila obhod in o tem ni obvestila niti varnostne službe niti dežurne ekipe; ali sta sodišči s takšnim ravnanjem napačno uporabili materialno pravo oziroma bistveno kršili absolutne določbe postopka ter ali sta z navedenim kršili 22. člen Ustave RS; - ali je sodišče s tem, ko je ugotovilo obstoj kršitev po izredni odpovedi, četudi iz izredne odpovedi ni bilo povsem jasno, kaj je predmet očitka (t.j. koga bi morala obvestiti), napačno uporabilo materialno pravo oziroma bistveno kršilo določbe postopka ter tožnici kršilo pravico do poštenega sodnega postopka; - ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja, da so podane kršitve delovnih obveznosti, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ter ali sta sodišči pravilno ugotovili bistvene razloge, ki so potrebni za pravilno materialnopravno presojo odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma je zaradi tozadevne pomanjkljivosti sodb podana bistvena kršitev postopka; - ali sta sodišči napačno presodili obstoj incidenta ter vsebino protokola ter posledično protispisno in materialnopravno zmotno ugotovili, da je tožnica storila kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved; - ali sta sodišči napačno presodili, da medicinske sestre samostojno objekta/oddelka ne smejo zapustiti ter posledično protispisno in materialnopravno zmotno ugotovili, da je tožnica storila kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved; - ali sta sodišči kršili določbe postopka, ko sta zunaj trditvene podlage strank ugotovili obstoj ustnih protokolov/navodil, ki (dejansko) ne obstajajo ter katerih vsebina tudi ni konkretizirano pojasnjena; - ali je sodišče druge stopnje kršilo pravico tožnice do pritožbe, ko se ni opredelilo do njenih navedb o neskrbni oceni dokazov s strani prvostopenjskega sodišča, - ali sta imeli sodišči na razpolago zadosti neprerekanih trditev in ugotovljenih dejstev, na podlagi katerih bi lahko indično sklepali, da je bila ravno tožnica tista, ki je pozabila zakleniti vrata ter ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri sprejemanju indičnih zaključkov oziroma ali je tožena stranka zadostila svojemu dokaznemu bremenu glede očitkov v odpovedi pogodbe o zaposlitvi; - ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja, da je (po 5. alineji izredne odpovedi) podana kršitev, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ter ali sta sodišči pravilno ugotovili bistvene razloge, ki so potrebni za pravilno materialnopravno presojo odpovedi pogodbe o zaposlitvi; - ali je sodišče zadostilo pojasnilni dolžnosti, zakaj je podana huda malomarnost tožnice ter ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je zdravstveni delavec, ki je v 20 letih izvajanja dela enkrat pozabil zakleniti vrata depo lekarne (in še to v okoliščinah, ko je imel zdravstvene težave), storil hujšo kršitev delovnih obveznosti; - ali je pravilno ravnanje sodišč, ki sta se pri presoji elementa izredne odpovedi (nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja), sklicevali na pretekla opozorila, ki jih je delodajalec podal delavcu, pri čemer gre za opozorila, ki niso bila podana znotraj rokov, kot jih določa ZDR-1 za postopek izredne odpovedi ter ki niso bila predmet sodne ali druge presoje; - ali je sodišče druge stopnje bistveno kršilo določbe postopka, saj sodba nima obrazložitve glede pritožbenih navedb, da je bila tožnici pravica do zagovora izvotljena, ker se delodajalec z njenim zagovorom nikoli ni seznanil ter ali za zakonitost odpovedi zadostuje, da se z zagovorom delavca seznani zgolj pooblaščenec, ki procesno vodi postopek odpovedi na podlagi splošnega pooblastila.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih, če gre za pravno vprašanje glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku, zato je na podlagi 367. c člena ZPP dopustilo revizijo glede tega vprašanja.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji.