Jedro

Sodišče lahko dovoli in opravi izvršbo za uveljavitev denarne terjatve le v obsegu, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo za izterjavo posameznih mesečnih preživninskih obrokov za obdobje od 1.1.1993 do 30.9.1997 v skupnem znesku 395.526,80 SIT, zavrnilo pa je upnikov predlog za izvršbo v delu, v katerem od dolžnika zahteva izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zapadlosti posameznih preživninskih obrokov v skupnem znesku 536.855,10 SIT, izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zneska 944.265,80 SIT od dneva vložitve predloga za izvršbo do plačila ter izterjavo stroškov izvršilnega postopka v znesku nad 4.370,00 SIT. Upnikov predlog za izterjavo zapadlih preživninskih obrokov nad 395.526,80 SIT oziroma za čas od 1.2.1995 do 31.10.1996 v zneskih nad 11.593,00 SIT mesečno, pa je prvostopno sodišče štelo za umaknjenega.

Proti zavrnilnemu delu sklepa (točki II in III izreka) se pritožuje upnik po zakoniti zastopnici iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je zmotna ugotovitev prvostopnega sodišča, češ da za obresti nima podlage v izvršilnem naslovu. V dogovoru o preživljanju z dne 15.4.1988 je določeno, da bo dolžnik plačeval preživnino do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, zato je s potekom roka dolžnik v zamudi in v skladu s členom 277/I ZOR dolguje poleg glavnice še zakonite zamudne obresti. Le te je upnik obračunal v znesku 536.855,10 SIT do dne 26.9.1997, seveda pa ima od zapadlih neplačanih obresti pravico zahtevati tudi obresti od vložitve tožbe oziroma izvršbe dalje po 279. členu ZOR. Sodišče je neupravičeno zavrnilo zahtevek za plačilo zapadle preživnine v presežku nad 395.526,80 SIT in je v tem delu nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Upnik meni, da je obvestila CSD o povišanju preživnine za čas od januarja 1995 do oktobra 1996 sodišču že dostavil, vendar je ne glede na to ponovno pridobil podatke in jih z dopisom z dne 12.4.1999 ponovno dostavil sodišču, katero pa navaja, da jih ni prejelo. S pritožbo zopet dostavlja obvestilo Centra za socialno delo o revalorizaciji preživnine za navedeno obdobje in vztraja, da sodišče ta dokaz upošteva in pravilno ugotovi dejansko stanje o višini dolžne preživnine v posameznem mesecu. O stroških upnika sodišče sploh ni odločilo, ker je odločilo samo o delu, ki se zavrne, ne pa o delu, v katerem se izda sklep o izvršbi. Tudi zavrnilni del stroškov ni jasen. Sodišče bi moralo priznati upniku v skladu z veljavno odvetniško tarifo 200 točk po Odvetniški tarifi glede na vrednost spornega predmeta. Upnik nadalje kritizira ravnanje sodišča, češ da je skrajno neverjetno in v nasprotju z vzpostavljenimi načeli in principi delovanja sodišča. V preživninski zadevi, ki jo je glede na varovanje interesov otroka potrebno hitro reševati, je šele po več urgencah in vloženi nadzorstveni pritožbi po več kot enem letu in pol sodišče izdalo sklep. Zakon izenačuje otroke, glede katerih je preživninska obveznost določena sodno in preko Centra za socialno delo, sodišče pa jih očitno diskriminira.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov v konkretnem primeru je dogovor o preživljanju z dne 15.4.1988, ki sta ga upnik po zakoniti zastopnici in dolžnik sklenila pred takratno Občinsko skupnostjo socialnega skrbstva... Takšen dogovor o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine je izvršilni naslov, kot določa 2. odstavek 130. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), skupaj z obvestilom Centra za socialno delo o vsakokratni uskladitvi in novem znesku preživnine, kot določa 4. odstavek 132. člena istega zakona.

Sodišče lahko dovoli in opravi izvršbo za uveljavitev denarne terjatve le v obsegu, kot ta izhaja iz izvršilnega naslova. Tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti dogovor, niti obvestila CSD, ki jih je upnik priložil predlogu, ne vsebujejo obresti od zapadlih, vendar nepravočasno plačanih preživninskih obrokov. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo prav, da izvršbe v tem delu ni dovolilo.

Pritožba se sicer sklicuje na določbo 1. odstavka 277. člena ZOR, po kateri so zamudne obresti res objektivna posledica zamude, vendar to ne pomeni, da se izvršba za njihovo uveljavitev dovoli brez izvršilnega naslova. Zato je brez podlage očitek pritožbe, da sodišče diskriminira otroke, glede katerih je preživninska obveznost določena z dogovorom iz 130. člena ZZZDR, saj mora biti v vsakem primeru terjatev zakonitih zamudnih obresti ugotovljena v izvršilnem naslovu, ne glede na to, ali gre za dogovor med strankama o določitvi in višini preživine, ali pa je preživnina določena s sodno odločbo.

Enako velja glede predloga upnika, da se mu priznajo od zneska obračunanih obresti tudi procesne obresti, saj tudi za te ni podlage v izvršilnem naslovu.

Odločitev prvostopnega sodišča je pravilna tudi v delu, ko je štelo za umaknjenega predlog za izterjavo zapadlih preživninskih zneskov za čas od 1.2.1995 do 31.10.1996 nad zneskom 11.593,90 SIT mesečno, kar velja tudi za razloge izpodbijanega sklepa. Po pregledu izvršilne zadeve tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik kljub pozivu sodišča (sklep z dne 3.3.1999) ni predložil obvestil CSD za navedeno obdobje, to pa pomeni, da prvostopno sodišče ni moglo dovoliti izterjavo višje preživninske terjatve, kot skupni znesek 395.596,80 SIT.

Glede stroškov izvršilnega postopka je res nekoliko nejasna formulacija izreka sklepa, vendar je mogoče ugotoviti, da je upniku priznan znesek izvršilnih stroškov 4.370,00 SIT, kar pomeni 50 točk po Odvetniški tarifi za sestavo izvršilnega predloga in upoštevaje vrednost Odvetniške točke 87,40 SIT. Pritožba zahteva priznanje 200 točk po Odvetniški tarifi, pri čemer se sklicuje na vrednost spornega predmeta po 1. točki tarifne številke 13 Odvetniške tarife. To stališče pritožbe je zmotno, saj v sporih za zakonito preživljanje tarifna št. 13 v točki 2e določa nagrado za sestavo tožbe v sporih za zakonito preživljanje v višini 100 točk, tarifna št. 21 pa za sestavo predloga, s katerim se uvaja izvršilni postopek, določa 50 % postavk iz tarifne št. 13, torej 50 točk. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pri preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo razlogov na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ) je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

O dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi v tej izvršilni zadevi bo odločalo sodišče prve stopnje upoštevaje določilo 1. - 3. odstavka 58. člena ZIZ.