Jedro

V tej zadevi se je postopek začel na predlog stranke, torej tožnika. V postopku s pritožbo, vloženo zoper prvostopenjsko odločbo upravnega organa, je tožnik uspel. Kljub uspehu pa ni upravičen do povračila stroškov, nastalih v upravnem postopku, saj za to ni pravne podlage. Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje, ZUP v prvem odstavku 113. člena določa, da stroški, ki nastanejo stranki med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretni zadevi gredo stroški torej v breme tožnika. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse, pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje. Za odločanje o stroških v primeru, ko odloča drugostopenjski organ, ni določenih drugačnih pravil, kot pri odločanju veljajo na prvi stopnji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi 4. in 6. točka izreka odločbe tožene stranke št. ... z dne 22. 3. 2023 in se odločba v tem delu spremeni tako, da se tožniku priznajo stroški zastopanja v višini 1.055,55 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 31. 3. 2023 dalje do plačila. Nadalje je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je tožena stranka v predsodnem upravnem postopku napačno upoštevala oziroma uporabila načelo uspeha v postopku. Nesporno je, da je tožena stranka v odločbi z dne 22. 3. 2023 odločila, da se tožnikovi pritožbi ugodi, kar pomeni, da je s pritožbo uspel. Sodišče je napačno tolmačilo situacijo, da gre v delu glede povrnitve stroškov postopka za pravilno odločitev iz razloga, ker se je postopek začel na predlog tožnika. Slednje sicer drži, vendar pa je potrebno upoštevati, da je prvostopenjski organ odločil v nasprotju z listinami v spisu in v škodo tožnika. Povračilo stroškov je neke vrste sankcija, ker tožena stranka ni dosledno uporabila načela materialne resnice. V kolikor tožnik ne bi vložil pritožbe zoper prvostopenjsko odločbo, ne bi prišlo do drugačne odločitve tožene stranke. Upoštevaje načelo uspeha v postopku, zlasti pritožbenega, je dolžna stranka, ki v postopku ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške zastopanja. Enako velja tudi za stroške sodnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Obenem priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo 4. in 6. točko izreka drugostopenjske odločbe tožene stranke št. ... z dne 22. 3. 2023. Gre za odločitev tožene stranke, da se zahteva zavarovanca za povrnitev stroškov pravnega zastopanja po predloženem stroškovniku, zavrne. Prav tako je bilo odločeno, da stroški postopka pred drugostopenjskim organom niso nastali.

6. Tožnik uveljavlja povrnitev stroškov upravnega postopka. V tej zadevi ni sporno, da se je postopek začel na predlog stranke, torej tožnika. Prvostopenjski organ je izdal odločbo št. ... z dne 16. 1. 2023 glede začasne nezmožnosti za delo. Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo. Drugostopenjski organ je z odločbo št. ... z dne 22. 3. 2023 ugodil tožnikovi pritožbi in prvostopenjsko odločbo spremenil. 7. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)2 v prvem odstavku 113. člena določa, da stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom, ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V drugem odstavku pa je določeno, da če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka).

8. V tej zadevi se je postopek začel na predlog stranke, torej tožnika. V postopku s pritožbo vloženo zoper prvostopenjsko odločbo upravnega organa je tožnik uspel. Kljub uspehu pa ni upravičen do povračila stroškov nastalih v upravnem postopku, saj zato ni pravne podlage. Kot to pravilno poudarja sodišče prve stopnje, ZUP v prvem odstavku 113. člena določa, da stroški, ki nastanejo stranki med postopkom ali zaradi postopka, gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. V konkretni zadevi gredo stroški torej v breme tožnika. Kot to izhaja tudi iz sodne prakse, ki jo omenja že sodišče prve stopnje,3 pravilo, da se v primeru, če se postopek začne na zahtevo stranke, stroški odmerijo v breme stranke, ki je postopek začela, velja tudi kadar stroške odmerja upravni organ druge stopnje. Za odločanje o stroških v primeru, ko odloča drugostopenjski organ, ni določenih drugačnih pravil, kot pri odločanju veljajo na prvi stopnji (prvi odstavek 113. člena ZUP). Navedeni člen ne daje nobene podlage za stališče, da je stranka upravičena do povračila stroškov, do katerih je prišlo zato, ker je bila prvotna odločitev upravnega organa nepravilna, oziroma po načelu uspeha v postopku. Enako izhaja tudi iz drugih sodnih odločb.4

9. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje, upoštevaje prvi odstavek 113. člena ZUP, pravilno presodilo, da tožnik ni upravičen do povračila stroškov nastalih v postopku pred upravnim organom.

10. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami. 3 Glej sodba I U 1401/2012 z dne 14. 2. 2013. 4 Glej IV U 155/2010 in I U 356/2021.