Jedro

Če je sklep o odmeri sodne takse izdan več kot štiri leta po nastanku obveznosti, je napačen, ker je obveznost plačila sodne takse v vsakem primeru zastarala.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upnici naložilo, da v petnajstdnevnem roku od prejema sklepa plača sodno takso za pritožbo zoper sklep o izvršbi, odmerjeno na 16.150,00 SIT.

Proti takšnemu sklepu se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožila upnica. V pritožbi je navedla, da je prvostopno sodišče s tem, ko je od upnice terjalo takso za pritožbo, prekršilo določbo 9. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST), zato je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi je sodišče druge stopnje presojalo, ali je upničina taksna obveznost za pritožbo zoper sklep o izvršbi, ki ji je bila odmerjena in naložena v plačilo z izpodbijanim sklepom, zastarala ali ne.

9. člen ZST določa, da pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v dveh letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba takso plačati. Zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse oziroma prisilno izterjavo takse prekine vsako uradno dejanje pristojnega organa, katerega namen je plačilo oziroma izterjava takse, medtem ko zastaranje nastopi v vsakem primeru, ko poteče štiri leta od takrat, ko je nastala obveznost njenega plačila.

V konkretnem primeru je upničina taksna obveznost nastala dne 02.04.2002, ko je bila njena pritožba sodišču poslana priporočeno po pošti (če se pošlje vloga priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, tako II. odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj taksna obveznost za pritožbo na podlagi 2. točke II. odstavka 4. člena ZST nastane takrat, ko je pritožba izročena sodišču. Dvoletni rok za njeno izterjavo, določen v I. odstavku 9. člena ZIZ, bi v skladu s tem določilom iztekel 31.12.2004, vendar je bil njegov tek z opominom za plačilo sodne takse z dne 28.04.2004 (l. št. 40 spisa) prekinjen, medtem ko je štiriletni zastaralni rok iz II. odstavka istega člena ZST iztekel dne 02.04.2006. Izpodbijani sklep je bil izdan šele po tem datumu (natančneje 05.05.2006), kar pomeni, da je takrat upničina obveznost plačila sodne takse za pritožbo v vsakem primeru zastarala, zaradi česar je sklep napačen. Ker torej prvostopno sodišče upnici glede na določbo II. odstavka 9. člena ZST ne bi smelo odmeriti in naložiti v plačilo že zastarane sodne takse za pritožbo, je sodišče druge stopnje njeni utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).