Jedro

ZBPP od prosilca ne zahteva, da določno oblikuje predmet in vsebino vloge oziroma postopka, za katerega želi brezplačno pravno pomoč. Obliko in obseg brezplačne pravne pomoči prosilec sicer lahko navede, če ne, pa ju v skladu z drugim odstavkom 26. člena in 28. členom ZBPP določi oziroma določi drugače organ za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 1262/2020-9 z dne 16. 11. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel, da prosi za pomoč v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, št. Rp 300/2020. V tej zadevi je vložil vlogo, ki jo je naslovil kot tožbo, v kateri opisuje postopek osebnega stečaja St ..., v katerem je dolžnik. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da tožnik niti v vlogah pri Okrajnem sodišču v Mariboru v prej navedeni zadevi niti v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ni navedel, kljub temu, da je bil k temu pozvan, kako naj sodišče odloči - torej o čem in kaj naj sodišče naloži toženi stranki. Zgolj navajanje, da potrebuje brezplačno pravno pomoč, ne opravičuje opustitve prosilca, da navede, o čem oziroma kaj naj sodišče odloči v zvezi s postopkom osebnega stečaja St ... . Glede na to je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo zavrnil kot nerazumno.

2. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in navaja, da je na okrajno sodišče vložil tožbo proti načinu in postopku vodenja ter napakah v njegovem osebnem stečaju. Za takšno in podobno delo so predpisani postopki izvedbe in način dela upoštevajoč za to določene zakone, kar se v njegovem primeru ne upošteva in ne izvaja. Ker je to zahteven postopek, je vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj nima sredstev, da bi si privoščil odvetnika. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo zavzema za njeno zavrnitev. V odgovoru povzema obrazložitev izpodbijane odločbe in navaja, da tožena stranka sicer razume, da tožnik nima pravnega znanja, kot sam navaja, in zato potrebuje pomoč odvetnika, vendar pa je na njem tako trditveno kot dokazno breme, da vsaj določno navede, kaj točno želi oziroma kakšno varstvo naj mu sodišče nudi, saj ni postavil tožbenega zahtevka. Zgolj to, da tožnik navaja, da ni zadovoljen z delom stečajnega upravitelja in vodenjem postopka osebnega stečaja ne zadošča. Obligatorna sestavina tožbe je tožbeni zahtevek, ki mora biti določen subjektivno z natančno opredelitvijo strank ter objektivno z natančno opredelitvijo pravnega varstva in tako, da bo izvršljiv. Tožnik pa tega niti v vlogah sodišču, pri katerem je vložil tožbo/vlogo, niti v vlogah, ki jih je predložil službi za brezplačno pravno pomoč ni storil oziroma pojasnil, kakšen zahtevek postavlja, oziroma ga želi postaviti.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet presoje v tej zadevi je odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil, ker je na osnovi tega, da tožnik ni natančno navedel, kako naj sodišče v postopku, za katerega potrebuje brezplačno pravno pomoč, odloči, in kakšen ter zoper koga je uperjen njegov zahtevek, zaključil, da je tožnikova prošnja nerazumna.

6. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

7. Brezplačna pravna pomoč se po ZBPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP).

8. Oblike brezplačne pravne pomoči določa 26. člen ZBPP, ki v prvem odstavku pravi, da se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli za pravno svetovanje; za sestavo overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 26. člena ZBPP).

9. Za pravno svetovanje šteje proučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

10. Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP).

11. Brezplačna pravna pomoč se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako, da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alinea drugega odstavka 28. člena ZBPP).

12. Tožnik je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči zapisal, da to potrebuje za pravno zadevo „tožbo/vlogo Rp 300/2020“ pri Okrajnem sodišču v Mariboru, kot navedbo vrste oziroma oblike brezplačne pravne pomoči pa navaja „odvetniška pravna pomoč“. Iz zadeve Rp 300/2020 izhaja, da se le ta nanaša na obravnavo tožnikove nepopolne vloge, katero je le-ta naslovil „tožba na delo in vodenje postopka stečajnega upravitelja v zadevi postopka osebnega stečaja po sklepu Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 25. 7. 2018 pod oznako St ...“. Okrajno sodišče je tožnika s sklepom z dne 28. 8. 2020 pozvalo, da svojo vlogo popravi oziroma dopolni, hkrati pa je tudi navedlo, da če tožeča stranka nima potrebnega pravnega znanja, da bi lahko tožbo dopolnila ustrezno pozivu sodišča, tako, da bo sposobna za obravnavo, jo sodišče v okviru pomoči prava nevešči stranki seznanja, da lahko za zastopanje pooblasti odvetnika ali drugo prava veščo fizično osebo kot pooblaščenca. Če je šibkejšega premoženjskega stanja, pa lahko pri službi za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru zaprosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje po odvetniku.

13. Tožnik je torej vložil pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vlogo, ki jo je naslovil kot „tožba...“, to sodišče pa je po ugotovitvi, da je vloga pomanjkljiva in nepopolna ter kot taka nesposobna za obravnavo, tožnika pozvalo k njeni popravi oziroma dopolnitvi. Zavedajoč se, da navedeno terja ustrezno pravno znanje je sodišča tožnika kot prava neveščo osebo v skladu z 283. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) opozorilo na to, da lahko za zastopanje pooblasti pooblaščenca, če je šibkejšega premoženjskega stanja pa pri službi za brezplačno pravno pomoč zaprosi za dodelitev le-te.

14. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP, med katerimi so podatki o zadevi ter navedba oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. ZBPP torej od prosilca ne zahteva, da določno oblikuje predmet in vsebino vloge oziroma postopka, za katerega želi brezplačno pravno pomoč. Obliko in obseg brezplačne pravne pomoči prosilec sicer lahko navede, če ne, pa ju v skladu z drugim odstavkom 26. člena in 28. členom ZBPP določi oziroma določi drugače organ za brezplačno pravno pomoč.

15. Definiranje pravnih poti, torej izbira pravnih postopkov in sredstev za dosego želenega cilja, zahteva pravno znanje. Prava nevešče stranke zato potrebujejo pomoč strokovnjaka, saj je le na ta način mogoča realizacija z ustavo zagotovljene pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Slednje je tudi namen brezplačne pravne pomoči, namreč da se pravica do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, zagotovi tudi tistim, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogli uresničevati (1. člen ZBPP). Že zakonodajalec je predvidel možnost, da se stranka ne bo mogla jasno in določno izjaviti o (pravdni) zadevi in v 283. členu ZPP določil, da se stranko v tem primeru opozori, naj si vzame pooblaščenca. Tako je ravnalo sodišče tudi v zadevi Rp 300/2020 in tožečo stranko opozorilo na to možnost in na možnost, da je v primeru, da je šibkejšega premoženjskega stanja, mogoča dodelitev brezplačne pravne pomoči. 16. Glede na to od tožnika ni mogoče zahtevati konkretne in določne pravne kvalifikacije, ki bi najustrezneje omogočala rešitev spornega razmerja, niti ni mogoče, kadar ta ni dovolj določna, šteti, da je zadeva, za katero je vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nerazumna. Za takšen primer ZBPP predvideva pravno svetovanje, ki je namenjeno prav proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

17. Po obrazloženem sodišče zaključuje, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravo - zgoraj citirane določbe ZBPP - napačno uporabljeno, zato je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in glede na konkretne okoliščine obravnavane zadeve določiti primerno obliko in obseg brezplačne pravne pomoči, upoštevajoč pri tem tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.