Jedro

Dezinfekcijski bazen, ki se nahaja pred vhodom oz. izhodom v sanitarije bazena, ni nevarna stvar, saj sam po sebi glede na svoje lastnosti, položaj in način uporabe ne predstavlja povečane nevarnosti za nastanek škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom Vrhovnega sodišča Republike Slovenije številka Su 72/2009-14 z dne 19.3.2009, prenešena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo 4.798,86 EUR ter tožeči stranki naložilo povrniti pravdne stroške toženi stranki v znesku 434,91 EUR.

Zoper sodbo se je pritožila tožeča stranka iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da bi sodišče moralo oceniti, ali dezinfekcijski bazen, zlasti zaradi naklona v bazenu, predstavlja nevarno stvar. Bazen je grajen tako, da omogoča, da kopalec pri prehodu bazena stopi na del, ki ima naklon. Tudi ograja ni v dosegu rok, ampak se nahaja precej levo in desno od prehoda. Tožena stranka tudi ni dokazala, da je bila v bazenu položena preproga, kar je zatrjevala v odgovoru na tožbo. Tudi izvedenka ni mogla ugotoviti, ali bele ploščice na dnu bazena ustrezajo standardom o protizdrsnosti, saj se ni mogoče zadovoljiti z oceno izvedenke, da so te ploščice po otipu enake kot modre ploščice.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Bistvena lastnost nevarne stvari, kot je poudarilo tudi sodišče prve stopnje, je, da je stvar nevarna ne glede na način uporabe. V predmetni zadevi dezinfekcijski bazen ni takšna nevarna stvar, saj bazen sam po sebi glede na svoje lastnosti, položaj in način uporabe ne predstavlja povečane nevarnosti za nastanek škode in torej ni nevarna stvar, za katero bi tožena stranka odgovarjala po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti.

Sodišče prve stopnje je natančno analiziralo in se opredelilo do vprašanja, ali zaradi naklona na dnu bazena in drugih lastnosti, dezinfekcijski bazen predstavlja nevarno stvar, zato ne drži pritožbena trditev, da se sodišče s tem vprašanjem ni ukvarjalo. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvostopenjsko sodišče navedlo več razlogov, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev in tem razlogom se pridružuje tudi pritožbeno sodišče. Slednje še posebej poudarja, da se dno bazena ne začne spuščati takoj pri izhodu iz sanitarij, ampak so tam na začetku bazena v širini 28 cm v ravnem delu položene modre ploščice, pri čemer kopalec ali kopalka praviloma najprej stopita na ravni del bazena in šele potem z eno nogo na ukrivljeni del. Ravni del ni namenjen prestopanju ali preskakovanju, kot je pravilno opozorilo prvostopenjsko sodišče. Nadalje, kopalce na naklon v bazenu opozarja tudi druga barva ploščic, za dodatno varnost pa je nameščena tudi obojestranska zaščitna ograja. Dejstvo, da se po mnenju tožnice ograja nahaja preveč levo in desno od vhoda v sanitarije pri tem ne igra nobene vloge, saj bi tožnica lahko stopila bolj levo ali bolj desno. Širina bazena in ograja na obeh straneh sta namreč takšna, da predvidevata srečanja kopalcev pri vhodu oz. izhodu iz sanitarij. Če je tožnica prečkala dezinfekcijski bazen po sredini in se zato ni oprla na ograjo, je sama nosila riziko in zaradi tega ne more očitati neustreznosti postavitve ograje zavarovancu tožene stranke.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo res navedla, da je bila v bazenu položena preproga, vendar te trditve v nadaljevanju ni dokazovala in tudi sodišče te trditve ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje je presojalo, ali dezinfekcijski bazen brez kakršnekoli preproge predstavlja nevarno stvar. Glede pritožbene trditve o ustreznosti belih ploščic pa je potrebno poudariti, da čeprav izvedenka zanje ni navedla računskih podatkov o protizdrsnosti, so le-te po strokovnem mnenju izvedenke enake kot modre ploščice, za katere je te podatke navedla in ustrezajo predpisanim standardom. Izvedenka je strokovnjakinja na predmetnem področju, zato ima njeno mnenje o zdrsnosti v luči njenih izkušenj in strokovnega znanja prav gotovo ustrezno težo in mu je sodišče prve stopnje v postopku dokazovanja tudi utemeljeno sledilo.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Dezinfekcijski bazen ni nevarna stvar, zavarovanec tožene stranke pa je prav tako storil vse potrebno, da do škodnega dogodka ne bi prišlo, saj je bazen izgrajen v skladu s tehničnimi standardi in je ustrezno poskrbljeno za varnost kopalcev.

Ker je sodišče zavrnilo pritožbene navedbe zoper izpodbijano sodbo in ker tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).