Jedro

Po osmem odstavku 141. člena DZ sodišče izda novo odločbo o stikih med otrokom in starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da vsakršna sprememba v razmerju med otrokom in starši oziroma katerikoli dogodek ne moreta voditi k vnovičnemu pretresanju že razsojenih vprašanj, navedeno pa ne pomeni, da mora biti sodišče pri tem izrazito zadržano. Razmerje med otrokom in starši je živo in se razvija, tako da se tudi ob skrbni presoji ob izdaji sodne odločbe sčasoma lahko pokaže, da je pravni okvir, v katerem se odvija, treba prilagoditi. Zato mora biti presoja, ali so se okoliščine spremenile v taki meri, da je potrebna ponovna presoja o ureditvi stikov, osredotočena na korist otroka.

Pritožbene navedbe v povezavi z zbranim procesnim gradivom vzbujajo dvom o pravilnosti zaključka, da niso izkazane spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale ponovno presojo o ureditvi stikov med dečkom in očetom.

Presoja, ali so se okoliščine spremenile v taki meri, da je potrebna ponovna presoja o ureditvi stikov, mora biti osredotočena na korist otroka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka razveljavi ter zadeva v navedenem obsegu vrne temu sodišču v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo materin predlog za spremembo stikov in očetov nasprotni predlog za spremembo stikov in za ukinitev verske vzgoje otroka.

2. Predlagateljica1 v pritožbi zoper I. točko izreka sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni in njenemu predlogu ugodi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izpodbijana odločitev ni v sinovo korist. Je v nasprotju z njegovo željo in jasno izraženo stisko, ki je sodišče ni upoštevalo. Otrok je svoje mnenje in občutke izrazil pri psihologinji v Centru X, česar sodišče ni upoštevalo. Ker ni postavilo izvedenca klinične psihologije, ki bi ocenil, kolikšen obseg stikov z očetom je v otrokovo korist in na kakšen način naj se izvajajo, da bo manj obremenjen, da se bo lahko razvijal in izpopolnjeval svoje sposobnosti in interesne dejavnosti, je storilo bistveno kršitev določb postopka. Ugotovitev, da iz mnenja CSD izhaja, da sprememba stikov ni v otrokovo korist, ni pravilna. Iz mnenja izhaja le, da zgolj na podlagi razgovora s staršema ne more podati mnenja o utemeljenosti njenega predloga. Ni mogoče slediti oceni v sklepu, da bi zmanjšanje stikov lahko privedlo do izgube povezanosti z očetom. Predlagani stiki zagotavljajo kontinuiteto odnosa. Poleg telefonskih stikov so možne tudi oblike video in audio komunikacije, ki ohranjajo povezanost. Otrokova stiska je bila nesprejemljivo podcenjena. Sodišče nima strokovnega znanja, da bi lahko presojalo psihični odziv otroka na stike.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sin udeležencev je bil s sodno poravnavo z dne 25. 11. 2016 zaupan v varstvo in vzgojo materi, z očetom pa so bili dogovorjeni stiki vsak prvi in tretji vikend v mesecu od četrtka popoldan do ponedeljka zjutraj, dokler otrok obiskuje vrtec, po vstopu v šolo pa v zaporedju dva vikenda od petka popoldan do nedelje zvečer pri očetu, enega pri materi in nato spet dva pri očetu. Starša sta se dogovorila tudi o preživljanju počitnic, tako da jih približno polovico preživi pri enem in drugo polovico pri drugem od staršev. V šolskem letu 2020/21 je deček obiskoval drugi razred osnovne šole. Mati je v tem postopku predlagala zmanjšanje obsega stikov med vikendi (izmenjaje pri enem in pri drugem od staršev) in nekatere spremembe glede stikov v prazničnih dneh, glede ure zaključka stika, telefonskih stikov in nadomeščanja stikov v primeru otrokove bolezni. Predlagane spremembe je utemeljevala s trditvami, da ima otrok vsakodnevne šolske obveznosti in večkrat tedensko obšolske dejavnosti (glasbena šola, folklora, verouk), da več aktivnosti (delavnice, nastopi, praznovanja pri sošolcih) poteka med vikendi, da otroku manjka časa za druženje s prijatelji, in predvsem, da je otrok izrazil željo, da bi bil tudi ob vikendih več časa z materjo, in da je v stiski zaradi strahu pred očetovim kričanjem, udarci ali da bi ga kam odpeljal in ne bi več videl matere.

6. Sodišče prve stopnje je – opirajoč se na osmi odstavek 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) zavzelo stališče, da morajo biti za poseg v pravnomočno odločbo podani posebej utemeljeni razlogi in da iz navedb udeležencev take okoliščine ne izhajajo. Ocenilo je, - da konflikti niso bistveno drugačni kot pred sklenitvijo poravnave, - da je bila vključitev v šolo ob sklenitvi poravnave že upoštevana, - da mati preživlja z otrokom čas med tednom in vsak tretji vikend, tako da bi ob zmanjšanem obsegu stikov z očetom obstajala bojazen izgube vezi z očetom, - da je otrokovo občasno nelagodje ob prehajanju od enega k drugemu staršu in pogrešanje tistega, ki ni z njim, življenjsko, a hitro izzveni, in - da mu stiske povzročata predvsem starša s svojimi konflikti, ki pa sta dolžna opustiti zavedno in nezavedno vplivanje na otroka, ki bi ga lahko odvrnilo od stikov.

7. Po osmem odstavku 141. člena DZ sodišče izda novo odločbo o stikih med otrokom in starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da vsakršna sprememba v razmerju med otrokom in starši oziroma katerikoli dogodek ne moreta voditi k vnovičnemu pretresanju že razsojenih vprašanj, navedeno pa ne pomeni, da mora biti sodišče pri tem izrazito zadržano. Razmerje med otrokom in starši je živo in se razvija, tako da se tudi ob skrbni presoji ob izdaji sodne odločbe sčasoma lahko pokaže, da je pravni okvir, v katerem se odvija, treba prilagoditi. Zato mora biti presoja, ali so se okoliščine spremenile v taki meri, da je potrebna ponovna presoja o ureditvi stikov, osredotočena na korist otroka. Ob sklenitvi sodne poravnave sta starša resda predvidela, da bo sin vstopil v šolo, a navedeno še ne pomeni, da sta mogla predvideti, kako se bo zaradi tega spremenil dnevni in tedenski ritem otroka, kako se bodo izrazile otrokove potrebe po prehodu iz zgodnje otroške dobe v osnovnošolsko obdobje, in, nenazadnje, ali se bosta zmogla odzivati na te spremembe s sodelovanjem, ki je potrebno za ustvarjanje varnega okolja za sinovo odraščanje. Vseh teh okoliščin zato tudi nista mogla imeti pred očmi pri sklenitvi dogovora o poteku stikov v sodni poravnavi.

8. Pritožbene navedbe v povezavi z zbranim procesnim gradivom vzbujajo dvom o pravilnosti zaključka, da niso izkazane spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale ponovno presojo o ureditvi stikov med dečkom in očetom.

9. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je podan dvom o pravilnosti ugotovitve, da otrokova stiska, povezana s prehajanjem od enega od staršev k drugemu, ni tako intenzivna, da bi narekovala drugačno ureditev stikov. Mati je v dokaz svojih navedb predložila poročilo psihologinje, ki jo obiskuje otrok od septembra 2019. Napačen je zaključek sodišča, da navedenega poročila ni mogoče šteti niti kot del navedb niti kot dokaz in mu zato odreči vsak pomen v postopku. Glede na okoliščine nastanka poročila ima listina lahko manjšo dokazno vrednost, a ne glede na to nekaj pove o otrokovem doživljanju odnosa z očetom.

10. Indic, da je potrebna preveritev, ali je dogovor o ureditvi stikov še v največjo korist otroka, predstavljajo tudi ugotovitve CSD, iz katerih izhaja, da se starša že nekaj časa ne moreta sporazumeti o vprašanjih, povezanih s skrbjo za otroka. CSD je izrecno navedel, da zgolj na podlagi razgovora s starši ne more podati mnenja o tem, ali je materin predlog za zmanjšanje stikov med dečkom in očetom v otrokovo korist. Vzpodbuda staršem, naj se izogibata medsebojnim konfliktom in postavita korist otroka pred svoje interese, želje in poglede, vsebovana v izpodbijanem sklepu, je sicer umestna, a navedeno ne pomeni, da sodišču ni treba preveriti, ali bosta starša to zmogla tako, da otrokov zdrav razvoj ne bo ogrožen.

11. Utemeljen je tudi pritožbeni pomislek, da sodišče ni ugotovilo, kakšen je otrokov pogled na stike. Z otrokom se v postopku niso pogovorili niti strokovni delavci centra za socialno delo, niti izvedenec, niti sodišče. Deček je bil med postopkom na prvi stopnji star osem let. V tej starosti zmore povedati o svojem doživljanju časa, ki ga preživlja z materjo oziroma z očetom. Iz zapisov pogovorov pri psihologinji izhaja njegova razdvojenost med željo po stikih z očetom in stisko, ki jo pri tem doživlja. Pogovor pri centru za socialno delo ni bil opravljen, ker starša nista dala soglasja, a (to ni bilo dano zato, ker) sta se strinjala, da bo razgovor z njim opravil izvedenec. V izpodbijanem sklepu ni prepričljivih razlogov, ki bi utemeljevali sklep, da pogovor z dečkom ni bil potreben.

12. Ocena sodišča, da gre zgolj za običajno stisko otroka ob prehajanju od enega k drugemu staršu, ki ne narekuje spremembe odločitve o stikih, iz navedenih razlogov nima dovolj zanesljive podlage. Zaradi tega je podan dvom o pravilnosti stališča, da niso izkazane spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale spremembo v ureditvi stikov.

13. Po navedenem je sodišče druge stopnje predlagateljičini pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Sodišče naj v novem postopku ugotovi, kako otrok doživlja stike z očetom. Ob vztrajanju centra za socialno delo, da ne more opraviti pogovora z otrokom in da ne more podati mnenja o tem, ali je s sodno poravnavo dogovorjeni način izvrševanja stikov še v korist otroka, bo potrebna vključitev izvedenca.

14. Pritožbena obravnava ima praviloma kontrolno funkcijo. Lahko sicer delno nadomesti manjkajoči dokazni postopek, ne sme pa nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. Zaradi zmotne presoje, da pritožničine navedbe ne izkazujejo take spremembe, ki bi lahko utemeljevala spremembo sodne odločbe, sodišče ni izvedlo ključnih dokazov, potrebnih za presojo, ali otrokova korist terja spremembo ureditve stikov. Zato je bilo treba zadevo vrniti v nov postopek pred sodišče prve stopnje.

15. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Vsak od udeležencev nastopa v vlogi predlagatelja in nasprotnega udeleženca. Zaradi jasnosti bosta v obrazložitvi poimenovana bodisi v prvotni vlogi (mati kot predlagateljica, oče kot nasprotni udeleženec) bodisi v starševski vlogi.