Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog nasprotnega udeleženca za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot pripadajoče zemljišče k stavbi ID znak ..., stoječi na parceli št. 695 k. o.... (ki je že določena kot pripadajoče zemljišče k stavbi in vpisana v zemljišči knjigi kot njen splošni skupni del), določilo parcele št. 696/1, 696/2, 696/3, 696/4, 696/5, 696/6 in 696/7 vse k. o. ... (v nadaljevanju sporne nepremičnine). Odločilo je, da se sporne nepremičnine v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča vpišejo v zemljiški knjigi kot splošni skupni deli stavbe ID znak 2633/1364 ter so v solastnini vsakokratnih lastnikov posameznih delov te stavbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Nasprotni udeleženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sklep sodišča druge stopnje zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih: 1) Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je v obrazložitvi svojega sklepa za odločitev uporabilo določbe Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL) in ne Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1), zmotno uporabilo materialno pravo? 2) Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je svojo odločitev oprlo na nevestno in z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) neskladno presojo sodišča prve stopnje glede navedb izvedenca glede pripadajočega zemljišča, zagrešilo bistveno kršitev določb postopka? 3) Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je skice in načrte štelo za relevantno in upoštevno dokumentacijo, opirajoč se na prvi odstavek 43. člena ZVEtL-1 (v tem primeru je sodišče pravilno navedlo veljavno zakonodajo), zmotno uporabilo materialno pravo? 4) Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je uporabo zemljišča ob stavbi za obdelovanje štelo za relevantno in upoštevno za opredelitev redne rabe in nujnosti za določitev pripadajočega zemljišča, zmotno uporabilo materialno pravo? Glede uporabe ZVEtL za utemeljitev odločitve pritožbenega sodišča uveljavlja, da bi moralo pritožbeno sodišče glede na prvi in tretji odstavek 57. člena ZVEtL-1 uporabiti določbe ZVEtL-1 in ne določb ZVEtL. Glede uporabe in presoje ugotovitev izvedenca navaja, da je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca z namenom, da preuči prostorske in upravne akte, s katerimi je bilo načrtovano oziroma določeno zemljišče, namenjeno za redno rabo stavbe, ter za morebitna pripravljalna opravila po ZVEtL. Nižji sodišči pa sta nato odločili v nasprotju z izvedenskim mnenjem, da je treba sporne nepremičnine na podlagi upravnih dovoljenj, načrtov in skic smatrati za pripadajoče zemljišče. Glede uporabe ekstenzivne razlage termina upravno dovoljenje navaja, da po 43. členu ZVEtL-1 ni pravne podlage, da je treba pri razlagi termina upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba, upoštevati tudi pripadajoče skice in načrte. Slednji niso bili del meritorne presoje organa in niso bili podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja, pač pa le zaželeno bodoče stanje, ki bi ga lahko koristniki v bodoče pravno finančno uredili. Glede uporabe ekstenzivne razlage redne rabe pripadajočega zemljišča za vrtičke uveljavlja, da vrtički oziroma površine za ljubiteljsko obdelovanje zemlje ne morejo predstavljati nujne funkcije stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ampak je to le dodatna funkcija, ki si jo lahko stanovalci zagotovijo z ustreznim nakupom ali najemom posamičnega zemljišča. Tudi iz uradnih dokumentov iz časa gradnje stavbe ne izhaja, da bi bila ta zemljišča namenjena vrtičkom ali drugi prostočasni dejavnosti lastnikov/uporabnikov stavbe. Odločitev pritožbenega sodišča odstopa od ustaljene sodne prakse višjih sodišč. V zvezi s tem se sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2103/2016, ki ga prilaga in v katerem je sodišče navedlo, da pripadajočega zemljišča ni moglo ugotoviti na podlagi prostorskih aktov oziroma upravnih dovoljenj, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, in tudi ne na podlagi drugih upravnih aktov, zato je upoštevalo kriterije iz veljavne zakonodaje, pri čemer si je pomagalo z ugotovitvami izvedenke. Priglaša stroške postopka.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu nasprotnega udeleženca, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP1). Vrhovno sodišče je zato predlog zavrnilo (367.c člen ZPP). Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (35. člen ZNP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).

1 O procesnih vprašanjih je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi besedila zakona, ki je veljalo pred uveljavitvijo novele ZPP-E. Postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe te novele, se pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona (tretji odstavek 125. člena ZPP-E). Novela je bila uveljavljena 14. 9. 2017, sodišče prve stopnje pa je v konkretnem primeru sklep izdalo pred tem.