Jedro

Predloženo zdravniško spričevalo z dne 20. 9. 2013 po mnenju sodišča ne izkazujejo bistvenega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja (daljše bolezni) v mesecu juniju 2013. Takšno presojo potrjuje dejstvo, da je tožnica tudi sicer v tem mesecu opravila vrsto drugih predpisanih študijskih obveznosti oziroma izpitov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom predsednika Odbora za študentska vprašanja in usmerjanje (v nadaljevanju OŠVU) št. 13415/2013, je odločeno, da se prošnji za vpis v višji letnik z manjkajočimi kreditnimi točkami (bolonjski študijski program) študentke A.A. (tožnice v tem sporu), ne ugodi, ker kandidatki manjka več kot 6 KT (kreditnih točk), kar je zgornja meja po akreditiranem študijskem programu.

2. Senat Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani, kot organ druge stopnje s sklepom, št. 151/2013 z dne 23. 10. 2013, potrjuje odločitev organa prve stopnje kot pravilno in še navaja, da 153. člen Statuta Univerze v Ljubljani določa, da se študent lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpiv v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot na primer: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih Univerze. Študentu se lahko pri prehodu v višji letnik izjemoma spregleda do 6 KT študijskih obveznosti. Ker prosilki manjka več kot 6 KT, kar je zgornja meja po akreditiranem študijskem programu, je prošnja utemeljeno zavrnjena. Ob pregledu celotne dokumentacije je še ugotovljeno, da dokazila ne izkazujejo dalj časa trajajoče bolezni v izpitnem obdobju, zato ni razlogov za spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Tožnica v tožbi izpodbija oba sklepa organov zaradi bistvene kršitve pravil postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava. Sklepa sta nejasna in nepopolno obrazložena, navedene dejanske ugotovitve so v nasprotju z listinami, ni odgovorjeno na pritožbene ugovore. S sklepi so kršena ne samo pravila Zakona o splošnem upravnem postopku, temveč tudi zajamčene človekove pravice iz 14. in 22. člena Ustave RS. Prošnji z dne 19. 9. 2013, dopolnjeni dne 20. 9. 2013 za vpis v drugi letnik študija: anglistika - I. stopnja E, je priloženo zdravniško potrdilo št. 148/2013 z dne 20. 9. 2013, iz katerega je razvidno, da je imela tožnica v spomladanskem izpitnem roku zdravstvene težave. Ob vložitvi prošnje niso bili znani rezultati za pisni izpit, ki ga je opravljala dne 19. 9. 2013. Eden od manjkajočih dveh izpitov v obsegu 3 KT je bil zaradi bolezni predavatelja prestavljen. Izpit „Starejše ameriške književnosti I“ je opravljala dne 19. 9. 2013 in rezultat izpita ni bil vpisan v indeks, s tem je dne 25. 9. 2013 pridobila še 3 KT, ki bi se že ob obravnavi prošnje pri organu prve stopnje morale upoštevati. Tako so ji v času obravnave pritožbe manjkale le 3 KT, kar bi pritožbeni organ moral upoštevati. Tako je nepravilna ugotovitev tudi organa druge stopnje, da ji manjka več kot 6 KT.

4. Glede zdravstvenih težav, ki jih je imela v izpitnem obdobju je priložila zdravniško potrdilo, na katerem ni bila navedena splošna diagnoza. Tožnico organ prve stopnje ni opozoril, da ga je treba dopolniti, prav tako tudi ne organ druge stopnje. Zgolj na splošno je pritožbeni organ navedel, da dokazila ne izkazujejo dalj časa trajajoče bolezni v izpitnem obdobju. Zdravniško potrdilo osebne zdravnice, ki ga je izdala na podlagi predloženih izvidov zdravnika specialista, bi moralo zadostovati, ker Merila nikjer ne določajo obveznost predložitve potrdila zdravnika specialista, ali celo navajanje diagnoz. S tem so kršene njene temeljne človekove pravice in svoboščine, povzročena je izguba pravic, ki se vežejo na status študenta in posledično ji je povzročena določena materialna škoda. Opozarja še na dejstvo, da je tožena stranka v študijskem letu 2012/2013 s sklepom potrdila spremembo vseh študijskih programov Filozofske fakultete tako, da se lahko študent vpiše v višji letnik brez 6 KT, in to brez vložitve prošnje, navedene spremembe pa je do študijskega leta 2013/2014 že potrdil Senat Univerze v Ljubljani. Tožnica predlaga, da sodišče tožbi ugodi, in da se oba sklepa odpravita ter zadeva vrne v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev priglašenih stroškov postopka.

5. Tožena stranka v obsežnem odgovoru na tožbo ponovno navaja celoten potek reševanja prošenj za vpis v višji letnik z manjkajočimi KT ter dejanske in pravne razlage obeh izpodbijanih odločb. Sklicuje se na Merila za reševanje študentskih prošenj študentov, ki jih je sprejel Senat Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Merila). Navaja, da je vsebinska odločitev obeh organov glede na več kot 6 manjkajočih KT pravilna. Tožnica pa tudi sicer ni predložila zadostnih zdravniških spričeval po Merilih. Poudarja, da je bila tožnica v mesecu juniju 2013, za katerega prilaga zdravniško spričevalo zelo aktivna, saj se je udeležila kar deset izpitnih rokov (tako pisnih kot ustnih). Glede priloženih izvidov Splošne bolnišnice Celje z dne 10. 6. 2013 in z dne 14. 6. 2013, ki podrobneje opisujeta tožničine zdravstvene težave navaja, da teh dokazil tožnica ni predložila ne v postopku ne prvi in ne v postopku na drugi stopnji. Po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, ki so jih imele možnost navajati oziroma predlagati v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo, če pri tem obrazloži, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Tožnica v tožbi ne pojasni, zakaj navedenih dokazil (izvidov) ni predložila že v postopku izdaje upravnega akta oziroma, zakaj jih ni mogla predložiti. Tožena stranka odgovarja na navedbe tožnice, da bi jo organa morala opozoriti na pomanjkljivo zdravniško dokumentacijo. Vloga, ki jo je tožnica naslovila na OŠVU je vsebovala vse, kar je bilo potrebno za njeno obravnavo, vključno z dokazilom o njenem zdravstvenem stanju. Vloga ni bila pomanjkljiva, zato organa nista imela dolžnosti, da jo pozivata k dopolnitvi. Glede očitane kršitve temeljnih človekovih pravic navaja, da izjemni vpis ni absolutna pravica študenta, ampak izjema, ki jo študentom daje Statut UL. Določanje pogojev za takšen vpis spada v ustavno zagotovljeno avtonomijo Univerze. V nadaljevanju še podrobno odgovarja na zatrjevanje tožnice, da naj bi se v študijskem letu 2012/2013 potrdila sprememba vseh študijskih programov tako, da se lahko študent brez vložitve prošnje vpiše v višji letnik brez 6 KT. Sodišče teh navedb v tožbo ne povzema, ker za odločitev niso relevantne. Odgovarja tudi na, po mnenju tožene stranke pretirano tožničino zahtevo za povrnitev stroškov postopka. Kljub morebitni pomanjkljivi obrazložitvi izpodbijanih sklepov, ne gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, temveč za kršitev, ki ni vplivala in ni mogla vplivati na zakonitost odločitve. V nasprotnem primeru, lahko sodišče samo v skladu z drugo alineo drugega odstavka 63. člena ZUS-1, v povezavi s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1, odpravi te kršitve. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Podredno predlaga, da sodišče morebitne ugotovljene kršitve samo odpravi in tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Zakon o visokem šolstvu in Statut Univerze v Ljubljani, ki v 153. členu primeroma določa opravičljive razloge za vpis v višji letnik s spregledom KT; materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v organih univerze. Ker Statut razloge našteva primeroma, lahko pristojni organ fakultete dovoli pogojno napredovanje v višji letnik tudi iz drugih razlogov, če presodi, da so tehtni in so v zadostni meri vplivali na dejstvo, da študent ni opravil vseh obveznosti. V tem primeru mora študent na pristojni OŠVU (organ prve stopnje) poslati prošnjo za napredovanje v višji letnik brez opravljenih vseh pogojev, z vsemi potrebnimi prilogami, ki izkazujejo opravičene razloge.

8. V obravnavanem primeru je organ prve stopnje sprejel zavrnilno odločitev, ki temelji na točkovni razlagi neizpolnjenih pogojev (tožnici manjka več kot 6 KT) za vpis v drugi letnik študija prve stopnje „Anglistika“. Glede na to, ni presojal dokazil o tožničinih zdravstvenih težavah in s tem morebitne izpolnitve pogojev po Merilih. Nesporno je, da je tožnica že pred odločanjem o njeni prošnji opravila izpit dne 19. 9. 2013, katerega rezultat je bil znan šele na dan obravnave prošnje dne 25. 9. 2013, kar pa OŠVU še ni bilo poznano. Ker gre pri tem izpitu za 3 KT in glede na nesporno dejstvo, da je oddelek „Anglistike“ zaradi nenadne bolezni predavatelja odpovedal septembrski izpitni rok, ki bi ga tožnica morala opraviti (tudi 3 KT), je tako tožnici za vpis v drugi letnik v bistvu manjkal samo še en izpit z istim številom KT. To pomeni, da je tožnica izpolnjevala vse pogoje, da bi pristojni organ prve stopnje njeno prošnjo moral vsebinsko obravnavati, to je glede na morebiti opravičene razloge, za neopravo izpitov, po zgoraj navedenih Meril. 9. Senat Filozofske fakultete, kot organ druge stopnje, je v pritožbenem sklepu samo na kratko obrazložil, da je ob pregledu celotne dokumentacije (prošnje, pritožbe in priloženih dokazil) ugotovljeno, da dokazila ne izkazujejo dalj časa trajajoče bolezni v izpitnem obdobju. To je sicer pomanjkljiva obrazložitev, ki pa ni vplivala na pravilnost odločitve. Tožnica je v vlogi, ki jo je organ prve stopnje pravilno v skladu s Statutom in Merili štel za popolno, predložila zdravniško potrdilo št. 148/2013 z dne 20. 9. 2013, iz katerega izhaja, da je imela v juniju 2013 zdravstvene težave, vsled česar ni uspela opraviti vseh študijskih obveznosti v predpisanih terminih. Šele tožbi je tožnica priložila izvida Splošne bolnišnice Celje z dne 10. 6. 2013 in z dne 14. 6. 2013. Ne glede na to, da lahko po določbi 52. člena ZUS-1 stranka v tožbi navaja nove dokaze samo, če jih ni mogla upravičeno predložiti v postopku izdaje upravnega akta, sodišče ugotavlja, da je bilo prošnji za vpis v višji letnik predloženo zdravniško spričevalo z dne 20. 9. 2013, izdano na podlagi zgoraj navedenih izvidov, ki pa po mnenju sodišča ne izkazujejo bistvenega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja (daljše bolezni po Merilih) v mesecu juniju 2013. Takšno presojo potrjuje dejstvo, da je tožnica tudi sicer v tem mesecu, spisovno izkazano, opravila vrsto drugih predpisanih študijskih obveznosti oziroma izpitov.

10. Ker je sodišče ugotovilo, da so bili v spornem primeru na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, pravilno uporabljeni vsi materialni predpisi, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je tožničino zahtevo za povrnitev stroškov postopka zavrnilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.