Jedro

odločitev tožene stranke, da je tožnik dolžan povrniti z brezplačno pravno pomočjo izplačane stroške postopka v višini, ki presega znesek, ki ga je prejel na podlagi sodbe v zadevi, v kateri je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, je nezakonit.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 91/2003 z dne 4. 6. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom naložilo A.A. (v nadaljevanju tožnik) da v roku 15 dni od prejema izpodbijanega sklepa plača znesek v višini 354,35 EUR na TRR tožene stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka (točka 1. izreka). Vračilo začasno založenih sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči je prihodek proračuna Slovenije (točka 2. izreka). V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je tožeča stranka v zadevi, v kateri ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč delno uspela, saj je Okrajno sodišče v Kopru, s sodbo P 133/2013 naložilo B.B. plačilo zneska 21.332,30 SIT (sedaj 88,98 EUR) in povračilo stroškov pravdnega postopka v vrednosti 15.097,50 SIT (sedaj 63,00 EUR). Tožnik je s tožbo delno uspel, zato je dolžan na podlagi določb 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) povrniti razliko med dejanskimi stroški, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči v skupnem znesku 417,35 EUR in stroški postopka, torej znesku, ki ga je nasprotna stranka povrnila iz naslova stroškov postopka, to je skupaj 354,35 EUR.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija sklep tožene stranke. V tožbi navaja, da glede na svoj težki socialni položaj ne zmore povračila stroškov, saj nima finančnih sredstev niti za lastno preživljanje. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tožene stranke odpravi.

Tožena stranka je sodišči posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v prvem odstavku 48. člena določa, da upravičenec do brezplačne pravne pomoči v primeru, da je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V tretjem odstavku istega člena pa je določeno, da se v nobenem primeru od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. P 133/2003 z dne 16. 4. 2004 tožniku prisojen znesek v znesku 21.332,30 SIT (kar predstavlja 88,98 EUR). Iz upravnega spisa pa nadalje izhaja, da so bili nagrada in stroški odvetnika iz naslova brezplačne pravne pomoči odrejeni s sklepom Bpp 91/2003 z dne 15. 6. 2004. Glede na navedeno, je odločitev tožene stranke, da je dolžna povrniti z brezplačno pravno pomočjo izplačane stroške postopka v višini, ki presega znesek, ki ga je tožeča stranka prejela na podlagi sodbe v zadevi, v kateri je bila odobrena brezplačna pravna pomoč nezakonit. Ne glede na navedeno pa sodišče opozarja tudi na določbo prvega odstavka 356. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) po katerem terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v 10-tih letih.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo ob uporabi 4. točke prvega odstavka 64. člena, saj je glede na to, da je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo podan razlog iz 1. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, niso pa izpolnjeni pogoji za zavrnitev tožbe po drugem odstavku 63. člena ZUS-1.