Jedro

Ob ugotavljanju vrednosti gozda pri določanju odškodnine v denacionalizacijskem postopku oziroma postopka za vrnitev zaplenjenega premoženja se ne upošteva lesna masa v gozdu.

Če ni mogoče pravilno ugotoviti stanja nepremičnine ob podržavljenju le na podlagi akta o tem, mora sodišče uporabiti in pretehtati vsa dokazila oziroma dokaze, ki so na voljo.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sklepa sodišč druge in prve stopnje delno razveljavita, in sicer glede višine obveznic kot odškodnine za zaplenjeno parcelo št. 297/1 k.o. Š. v znesku 289.200 SIT oziroma 2520,91444 DEM in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora nasprotna udeleženka kot zavezanka za plačilo odškodnine za M. Z. zaplenjeno premoženje izročiti njenemu dediču - predlagatelju obveznice v višini 90679,64372 DEM ter k temu pripisati obresti - v 15 dneh po prejemu popolne zahteve predlagatelja prek Odškodninske družbe d.d. kot izvajalca. Odškodnino je izračunalo po Navodilu o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/00 - Navodilo) in po Odloku o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92 in 21/92 - Odlok). Tako je med drugim ocenilo vrednost gozdov glede na površino in bonitetni razred posameznih gozdnih parcel, parcelo št. 297/1 k.o... v izmeri 1397 m2 pa kot travniško.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo predlagateljevi pritožbi tako, da je vrednost obveznic izrazilo v slovenskih tolarjih namesto v DEM. V ostalem pa je pritožbo zavrnilo. Zavzelo je stališče, da se pri izračunu vrednosti gozdnih parcel ne upošteva lesna masa, kot je terjal predlagatelj. Lesna masa v gozdovih ne spada med trajne nasade, za katere določa Odlok v 4.a členu, da se izračunava njihova vrednost. Glede parcele št. 297/1 pa je zapisalo, da se po Navodilu stanje nepremičnine ob podržavljenju ugotavlja po aktih o podržavljenju oziroma po zapiskih, sestavljenih ob odvzemu premoženja. Takšen akt je sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem o zaplembi, opr. št. I 30/50 z dne 5.9.1950. Iz njega sledi, da je šlo pri tej parceli za travnik. Če se je po zaplembi spremenila namembnost zemljišča, to ne pogojuje drugačnega ocenjevanja vrednosti.

Proti temu sklepu je predlagatelj vložil revizijo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj vrhovno sodišče spremeni izpodbijano odločbo tako, da njegovi pritožbi ugodi, ali pa razveljavi sklepa nižjih sodišč in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Trdi, da sledi tako iz komisijskega zapisnika o sekvestraciji kot iz cenitvenega poročila, da je parc. št. 297/1 v izmeri 1397 m2 stavbišče in travnik, kot zatrjujeta sodišči. Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo Odloka pri izračunu lesne mase.

Nasprotni udeleženec na revizijo ni odgovoril, Vrhovno državno tožilstvo RS pa se o njej ni izjavilo.

Revizija je delno utemeljena.

Ni ji sicer mogoče pritrditi v stališču, da bi moralo sodišče izračunati vrednost gozdnih parcel, upoštevaje tudi lesno maso. Po četrtem odstavku 44. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) se vrednost kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, določi glede na katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi predpisa Izvršnega sveta SRS. Ta predpis je Odlok, ki določa izhodiščno vrednost zemljišča (4. člen), upoštevaje tudi katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj (2. člen Odloka). Novela tega Odloka pa je prinesla dopolnitev, da se izračunavajo tudi vrednost podržavljenega trajnega nasada, vrednost zemljišča, za katerega ni podatkov o katastrski kulturi v času podržavljenja in je danes na njem trajni nasad, ter vrednost sodobnega trajnega nasada (prvi odstavek 4.a člena Odloka). Trajni nasadi pa so po tem Odloku: vinogradi, plantažni - intenzivni sadovnjaki, ekstenzivni sadovnjaki in hmeljišča (drugi odstavek 4.a člena Odloka). Gre za taksativno naštevanje zvrsti trajnih nasadov in mednje ni mogoče z nikakršno razlago uvrstiti tudi gozdnih sestojev oziroma njihove lesne mase. Revizijski argument, da ker je bilo v obravnavanem "gozdu veliko neposekanega lesa in veliko lesne mase, to nedvomno pomeni, da je potrebno tudi to pravilno ovrednotiti" - nima teže, saj količina lesa ne more biti razlog za ocenjevanje njegove vrednosti, če predpis prav tega ne omogoča. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava po povedanem ni podan in zato je bilo treba v tem delu neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP).

Pač pa je podana procesna kršitev. V zadevah, kot je obravnavana, je treba vrednost podržavljenega premoženja ugotavljati po stanju premoženja v času podržavljenja (prvi odstavek 44. člena ZDen in 2. člen Navodila). Za to, kako se to stanje ugotovi, pa so določena dokazna pravila, in sicer se stanje ob podržavljenju ugotavlja po aktih o podržavljenju oziroma po zapisnikih, sestavljenih ob odvzemu premoženja (prvi odstavek 3. člena Navodila). Če pa stanja na ta način ni mogoče pravilno ugotoviti, se stanje ugotovi po drugih listinah oziroma dokazilih (drugi odstavek 3. člena Navodila).

Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je kot stanje parcele 297/1 vzelo, da je travnik, in to navzlic različnim podatkom v spisu. V tem delu odločbe niti ni mogoče preizkusiti. V izpodbijani odločbi pa je sodišče razložilo, da je akt o podržavljenju sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem o zaplembi (opr. št. I 30/50 z dne 5.9.1950), po katerem je obravnavana parcela travnik v izmeri 1379 m2, in da kasnejša sprememba narave te parcele v stavbišče ni pomembna. Slednja ugotovitev, ki je načelno sicer pravilna, pa je v konkretnem primeru v nasprotju z listinami, ki jih je sodišče vpogledalo v dokaznem postopku. Iz teh namreč sledi, da do spremembe kulture ni prišlo po podržavljenju, marveč da je bilo stanje parcele (stavbišče) drugačno že pred podržavljenjem. V komisijskem zapisniku Okrajnega sodišča v Grosupljem R 219/49-3 z dne 19.9.1949, sestavljenem zaradi izvedbe sekvestracije, je v oddelku B. Zemljišče pod redno številko 26 navedena parcela 297/1 - "travnik 'podunca' stavb.". Gre za zapisnik o sodnem dejanju neposredno pred izdajo kazenske sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani K 407/49 z dne 4.1.1950, s katere pravnomočnostjo je prešla v državno last tudi obravnavana parcela kot del premoženja predlagateljeve prednice. Nadalje, iz potrdila geodetske uprave Občine Grousplje o zemljiškokatastrskih podatkih parcel v času podržavljenja z dne 29.1.1992 sledi, da je bila parcela 297 takrat stavbišče in torej to ne šele pozneje. Ta podatek je upošteval tudi izvedenec v svoji cenitvi z dne 15.11.1998. Ugotovitev drugostopenjskega sodišča o poznejši spremembi narave zemljišča je v nasprotju z naštetimi listinami, ki so glede na poprej omenjena dokazna pravila relevantne. Gre torej za revizijsko očitano kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

V tem delu je bilo treba reviziji ugoditi in razveljaviti odločbi obeh sodišč v tu obravnavanem delu - glede višine obveznic za zaplenjeno parc. št. 297/1 k.o... in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Ob tem bo moralo sodišče upoštevati postopkovne določbe prvega in drugega odstavka 3. člena Navodila glede ugotavljanja stanja nepremičnine ob podržavljenju. Za to bo treba pretehtati vse dokaze, ki so že zbrani v spisu in morda še z dodatnimi poizvedbami na geodetski upravi in drugimi dokazili ugotoviti takratno stanje nepremičnine in na tej podlagi določiti njeno vrednost. Sodišče bo moralo svoje dejanske ugotovitve in pravne odločitve tako obrazložiti, da jih bo mogoče preizkusiti.