Jedro

Kot je to določeno v prvem odstavku 155. člena ZPP se upoštevajo samo tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. V predmetni zadevi je sicer tožnik res vložil večje število pripravljalnih vlog, vendar to še ne pomeni, da vloge z dne 27. 11. 2020, 1. 12. 2020, 17. 12. 2020 in 6. 1. 2021 niso bile potrebne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 1.344,15 EUR zviša na znesek 2.001,01 EUR.

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške pritožbe v višini 279,99 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da mora tožena stranka v 15 dneh od vročitve sklepa povrniti tožniku stroške postopka v znesku 1.344,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo priznanje priglašenih stroškov za vloge tožnika z dne 27. 11. 2020, 1. 12. 2020, 17. 12. 2020 in 6. 1. 2020 (pravilno 2021). Od navedenih vlog se dve vlogi nanašata na vsebino, s katero je tožnik odgovarjal na vlogo nasprotne stranke in sicer gre za vlogi z dne 27. 11. 2020 in z dne 17. 12. 2020. V primeru vlog z dne 1. 12. 2020 in 6. 1. 2021 pa gre za vloge, s katerim se je tožnik opredelil do dopolnilnega izvedenskega mnenja sodne izvedenke. Tožnik se ne strinja z razlogovanjem sodišča, da naj bi bil z žigom sodišča na vlogah izrecno seznanjen, da naj na vlogo ne odgovarja. Z navedenim žigom stranki namreč zgolj ni bil določen rok do katerega lahko opravi procesno dejanje (gre za vloge z dne 17. 11. 2020 in 10. 12. 2020). Tudi noben procesni predpis ne vsebuje določbe, ki bi sodišču omogočala, da s kakršnim koli ravnanjem izrecno onemogoči stranki, da bi na vlogo nasprotne stranke odgovarjala. Takšno ravnanje bi pomenilo evidentno kršitev pravice do izjave in načela kontradiktornosti v postopku. Tožnik meni, da so bili stroški za prej navedene vloge utemeljeno priglašeni, saj so bile vloge nedvomno potrebne za postopek. Le-te niso bile usmerjene v širitev obsega stroškov postopka, ampak so bile nujne in potrebne za varovanje tožnikovega položaja v postopku. Tožnik je moral odgovarjati tako na podano izvedensko mnenje oziroma na njegove dopolnitve kot tudi na vloge tožene stranke, saj se je le-ta intenzivno upirala vsebini pridobljenega izvedenskega mnenja. Vloge so bile ustrezno obrazložene in v nadaljevanju tožnik povzema vsebino navedenih vlog. Tožnik tako predlaga, da pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi določbe 155. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 v zvezi s 154. členom ZPP ter Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)2 prizna strošek za vse štiri vloge in sicer 4 x 225 točk. Zaradi zavrnitve dela stroškov vlog je sodišče tudi zmotno (prenizko) odmerilo materialne stroške v višini 2 % ter nepravilno obračunalo DDV. Zmotno je tudi uporabilo določbo 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, saj se za zastopanje tožnika po odvetnici ne uporabljajo navedene določbe, temveč se uporablja določbe OT. Kljub zmotnemu sklicevanju na Pravilnik, pa je sodišče pravilno priznalo stroške v višini 0,37 EUR na kilometer. Sodišče bi moralo tudi izrecno odločiti o zavrniti dela stroškov, zato tožnik iz previdnosti podaja še predlog za dopolnitev sklepa z izrekom o zavrnitvi dela stroškov oziroma predlaga sodišču, da v okviru izreka odloči o vseh priglašenih stroških (poleg priznanih tudi o zavrnjenih). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi zahtevku tožnika oziroma podrejeno, da se izpodbijani sklep v zavrnilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Obenem priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka navaja, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni priznalo stroškov za sestavo štirih pripravljalnih vlog (od skupno osmih pripravljalnih vlog in tožbe), saj gre, glede na njihovo vsebino, za nepotrebno kopičenje vlog. Tožena stranka je prepričana, da tožnik z dotičnimi vlogami ni zadostil standardu utemeljeno potrebne in pomembne vloge in je v njih le ponovil svoje pravno naziranje. Prav tako tudi ni predlagal novih dokazov in tudi ne vrednostno ocenil vlog tožene stranke. Tožena stranka zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Kot je to določeno v prvem odstavku 155. člena ZPP se upoštevajo samo tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. V predmetni zadevi je sicer tožnik res vložil večje število pripravljalnih vlog, vendar to še ne pomeni, da vloge z dne 27. 11. 2020, 1. 12. 2020, 17. 12. 2020 in 6. 1. 2021 niso bile potrebne.

7. V primeru četrte vloge z dne 27. 11. 2020 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik odgovoril na pripravljalno vlogo, ki jo je podala tožena stranka dne 17. 11. 2020. S šesto pripravljalno vlogo z dne 17. 12. 2020 pa je tožnik odgovoril na vlogo tožene stranke z dne 10. 12. 2020. V obeh primerih je tožnik konkretizirano odgovoril na navedbe tožene stranke, tako da navedenih vlog nikakor ni mogoče šteti kot nepotrebnih. Stranki tudi ni mogoče odvzeti pravice, da odgovori na navedbe nasprotne stranke. Tudi če sodišče izrecno v žigu na vlogi ne navede v koliko dneh lahko stranka odgovori na pripravljalno vlogo, to še ne pomeni, da naj bi bil tožnik seznanjen, da naj na vlogo ne odgovarja. ZPP namreč nima določbe, ki bi prepovedovala stranki, da odgovori na vlogo nasprotne stranke. Kot je bilo že pojasnjeno, je sodišče tisto, ki presodi, ali je bila, upoštevaje prvi odstavek 155. člena, vloga potrebna za pravdo. V primeru obeh vlog pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta bili potrebni za pravdo.

8. V zvezi s peto pripravljalno vlogo z dne 1. 12. 2020 in sedmo pripravljalno vlogo z dne 6. 1. 2021 (pravilno 7. 1. 2021) pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik podal pripombe oziroma se je izjasnil glede dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 26. 11. 2020 in dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 17. 12. 2020. Tudi v tem primeru gre za obrazložene pripravljalne vloge, ki so bile po stališču pritožbenega sodišča potrebne za pravdo.

9. Upoštevaje navedeno tožniku, ob pravilni uporabi materialnega prava, pripada še štirikrat po 225 točk za prej navedene štiri pripravljalne vloge, in sicer po tar. št. 15, točka 2 OT. Skupno število točk tako namesto 1730 znaša 2630. Povračilo izdatkov se s 27,3 točke zviša na 36,3 točke. Ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša cena storitve 1.599,78 EUR. K temu je potrebno prišteti še 40,40 EUR potnih stroškov ter 22 % DDV, tako da skupen znesek znaša 2.001,01 EUR.

10. Glede stroškov kilometrine pritožbeno sodišče ugotavlja, da že tožnik sam v pritožbi ugotavlja, da je bil priglašen strošek kilometrine v znesku 0,37 EUR na prevožen kilometer pravilno priznan.

11. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo in v izreku izpodbijanega sklepa znesek 1.344,15 EUR nadomestilo z zneskom 2.001,01 EUR. Navedeni znesek je dolžna tožena stranka v roku 15 dni povrniti tožniku, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12. Ker je tožnik uspel s pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, ter upoštevaje OT odločilo, da je tožnik upravičen do povračila stroškov za vložitev pritožbe v višini 279,99 EUR. Gre za izdatek za sestavo pritožbe po tar. št. 15/4 OT, za 2 % materialnih stroškov ter za 22 % DDV. V primeru zamude s plačilom je tožena stranka po izteku roka za izpolnitev obveznosti dolžna tožniku plačati tudi zakonske zamudne obresti.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2015 s spremembami.