Jedro

Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno zaključilo, da je zavarovanje za primer pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter status zavarovanca v tem zavarovanju odločilen tudi za zavarovanje za primer brezposelnosti. Odločitev tožene stranke v izpodbijanih odločbah ni pogojevana z odločitvijo drugega organa - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter tako tudi rešitev v predmetni zadevi ni vezana na odločitev v zvezi z izdanima odločbama Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 25. 7. 2014 oziroma 5. 6. 2014.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo in sklep tožene stranke št. ... z dne 9. 12. 2014 in odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 1. 10. 2014. Štelo je, da sta bili izpodbijani odločbi oprti na odločbi, ki sta bili v sodnem postopku odpravljeni in zadeva vrnjena ZPIZ-u v ponovno odločanje. Ko bo ZPIZ v ponovljenem postopku izdal novo odločbo, bo toženec po uradni dolžnosti lahko izdal novo odločbo, s katero bo ponovno odločil o lastnostih zavarovanca za primer brezposelnosti.

2. Pritožuje se tožena stranka. V pritožbi meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Iz 8. točke obrazložitve sodbe izhaja, da naj bi izpodbijana odločba temeljila na vsebini odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je bila v sodnem postopku odpravljena in vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločanje. Toženka se je v izpodbijani odločbi sklicevala na odločbo ZPIZ-a, odločitev pa oprla na specialni materialni predpis, to je ZUTD in ne na odločbo drugega upravnega organa oziroma evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje. ZUTD namreč v 54. členu določa, da se za primer brezposelnosti obvezno zavarujejo osebe, ki so v delovnem razmerju in tudi poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo (6. alineja prvega odstavka 54. člena ZUTD). Določba prvega odstavka 55. člena ZUTD določa, da zavarovanje za primer brezposelnosti traja od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja. V prvem odstavku 58. člena ZUTD so določene pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja, pravice na podlagi plačanih prispevkov pa zavarovanci uresničujejo po predpisih, ki urejajo posamezno vrsto socialnega zavarovanja (drugi odstavek 58. člena ZUTD). Tožnik je bil v obdobju od 20. 11. 2010 do 30. 6. 2014 zavezanec za plačilo prispevkov zavarovanca za primer brezposelnosti. Na to ne vpliva ugotovitev sodišča, da je tožnik na podlagi pogodbe o delu od 7. 11. 2006 v obvezno zavarovanje 30 ur tedensko prijavljen v Republiki Hrvaški, saj Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško v 7. členu določa, da za obvezno zavarovanje zaposlene osebe in osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, veljajo pravni predpisi države pogodbenice, na območju katere se delo oziroma samostojna dejavnost opravlja. Ne glede na odpravljeno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se lastnost zavarovanca za plačilo zavarovanja za primer brezposelnosti ureja neposredno na podlagi ZUTD. Pri odločanju je bil ključni podatek Poslovnega registra Slovenije, ki je nesporen.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem meni, da je pritožba neutemeljena, ZPIZ kot osnovni začetnik spora je od tožbe odstopil. Tožnik ima nepotrebne finančne stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). V okviru navedenega preizkusa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in v posledici tega tudi napačno odločilo.

6. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 9. 12. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje z dne 1. 10. 2014. S slednjo je bilo odločeno, da ima tožnik kot poslovodna oseba gospodarske družbe A. d. o. o., B. cesta, C., v kateri je edini družbenik in direktor družbe, lastnost zavarovanca za primer brezposelnosti od 20. 10. 2010 do 30. 6. 2013 po 30 ur na teden.

7. Pritožba pravilno opozarja, da je bila odločitev tožene stranke oprta na uradne evidence, ki jih vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje ter v evidenco AJPES-a, ne pa na to, kakor navaja prvostopenjsko sodišče, na odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 25. 7. 2014 v zvezi z odločbo z dne 5. 6. 2014. 8. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v določilih Zakona o urejanju trga dela (ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami). Ta v 54. členu določa obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti za določene osebe oziroma določene statuse ter trajanje obveznega zavarovanja (55. člen). S spornima odločbama je tožena stranka menila, da se je tožnik, v svojstvu poslovodne osebe (direktor) v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo, dolžan obvezno zavarovati za primer brezposelnosti in da zanj obstaja obveznost zavarovanja za primer brezposelnosti za čas od 20. 10. 2010 do 30. 6. 2013 po 30 ur tedensko. Navedeno je predmet tega sodnega postopka. ZUTD samostojno ureja varnost zavarovancev za primer brezposelnosti, določa kdo se obvezno zavaruje in tudi čas trajanja obveznega zavarovanja ter določa pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja.

9. Prvostopenjsko sodišče napačno uporabi materialno pravo, ko meni, da je zavarovanje za primer pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter status zavarovanca v tem zavarovanju odločilen tudi za zavarovanje za primer brezposelnosti. Odločitev tožene stranke v izpodbijanih odločbah ni pogojevana z odločitvijo drugega organa - Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter tako tudi rešitev v predmetni zadevi ni vezana na odločitev v zvezi z izdanima odločbama Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 25. 7. 2014 oziroma 5. 6. 2014. 10. Iz navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti. V ponovljenem postopku bo prvostopenjsko sodišče v okviru ponovnega sojenja po izvedenem dokaznem postopku moralo ugotoviti, ali sta napadeni odločbi tožene stranke pravilni in zakoniti. Torej, ali imata podlago v ZUTD, ne glede na to, kakšen status je imel tožnik v tem obdobju v okviru pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

11. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 355. členu ZPP, saj je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče pa glede na naravo stvari in okoliščine primera meni, da samo ne more dopolniti postopka in odpraviti omenjene pomanjkljivosti.