Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prepis zakonskega besedila iz 367. a člena ZPP ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju. Drugih navedb, ki bi se nanašale na razloge za dopustitev revizije, predlagatelj ne poda, saj je v preostalem predlog po vsebini v bistvu revizija. Navaja torej revizijske razloge in jih utemeljuje, ne pa tudi okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije.
Ker navedena nepopolnost predloga onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.
Predlog se zavrže.
1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo št. 216-279/2013-70 z dne 21. 11. 2017, s katero je Upravna enota Velenje odločila, da se tožniku odvzame orožje in orožna listina zanj, ker tožnik ne izpolnjuje pogoja (da je zanesljiv) za izdajo orožne listine iz 3. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (v nadaljevanju ZOro-1). Ministrstvo za notranje zadeve je zavrnilo tožnikovo pritožbo, ker tožnik, kot naj bi bilo razvidno iz spisovne dokumentacije, pravnomočnih odločb o prekršku in pravnomočnega plačilnega naloga, orožja ni hranil na predpisan način, temveč v različnih omarah, predalih in pod posteljo, ni upošteval pravil nošenja in prenašanja orožja. Pri tem se je sklicevalo na prvi odstavek 16. člena ZOro-1, ki določa, da je posameznik zanesljiv, če se na podlagi ugotovljenih dejstev med drugim lahko sklepa, da orožja ne bo neprevidno, nestrokovno ter malomarno uporabljal in shranjeval. 2. Upravno sodišče je pritrdilo izpodbijani odločitvi upravnega organa, saj že nastop enega od primerov iz prvega odstavka 16. člena ZOro-1 pomeni, da je oseba nezanesljiva. Zavrnilo pa je tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba temelji na odločbi o prekršku, ki bi morala biti izbrisana, saj izpodbijani ukrep ne temelji na podatku o pravnomočno izrečenih kaznih (kar bi bil razlog iz 2. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1), temveč na podatku o dejanskih okoliščinah o neprimerni hrambi orožja, ki izhajajo iz listinske dokumentacije spisa, zapisnika PP Velenje št. 3A692/60-61-65 z dne 8. 3. 2013 ("opis zaseženih predmetov in kraj, kjer so bili najdeni v času opravljanja hišne preiskave") ter opisu tega zasega v obrazložitvi odločbe o prekršku št. 5550069985150 z dne 28. 11. 2013. Obe listini sta bili v tem postopku upoštevani kot dokaz, da je tožnik orožje hranil nepravilno.
3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo je tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije.
4. Predlog ni popoln.
5. Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V 367.b členu je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek). Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene (peti odstavek). Če stranka ne ravna po četrtem odstavku tega člena ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek).
6. Predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlaga, naj revizijo dopusti zaradi zatrjevanih kršitev materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb postopka, saj naj bi vsebina zadeve bistveno vplivala na njegov pravni položaj in na zagotavljanje njegovih, tudi ustavnih pravic. Meni, da je treba revizijo dopustiti tudi glede vprašanja, "ali je upravni organ pri presoji pogojev za odvzem orožja upravičen uporabiti sodne odločbe, katere so po 205. členu ZP-1 že izbrisane iz evidenc." V obrazložitvi navaja, da predlog vlaga tudi zaradi zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja preko sodne prakse.
7. Slednje pomeni prepis zakonskega besedila iz 367. a člena ZPP, kar ne zadosti zahtevi po navedbi okoliščin, ki kažejo na objektivni pomen odločanja o postavljenem pravnem vprašanju. Drugih navedb, ki bi se nanašale na razloge za dopustitev revizije, predlagatelj ne poda, saj je v preostalem predlog po vsebini v bistvu revizija. Navaja torej revizijske razloge in jih utemeljuje, ne pa tudi okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja. Vrhovno sodišče je že večkrat pojasnilo, da uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije.1 Poleg tega se vprašanje, kot ga zastavlja, nanaša na izbrisane sodne odločbe in ne na podatke iz odločb prekrškovnih organov in iz dokumentarnega gradiva, ki je nastalo pri delu organov za postopek o prekrških, na katere je oprta ugotovitev o predlagateljevem neskrbnem ravnanju z orožjem in s tem ugotovitev neizpolnjevanja pogoja zanesljivosti iz 3. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, kot ga opredeljuje prvi dostavek 16. člena istega zakona.
8. Ker navedena nepopolnost predloga onemogoča presojo objektivnega pomena zastavljenega vprašanja glede na kriterije iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo. Tožnik zato sam nosi svoje stroške tega predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
1 Glej npr. sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 95/2015 z dne 14. 5. 2015.