Jedro

Iz tožbe, ki jo tožnik tekom postopka, kljub pozivom sodišča, ni v ničemer popravil, ni mogoče (niti posredno) razbrati, kateri akt s tožbo izpodbija. Sodišče zato upravnega spora v predmetni zadevi ni moglo opredeliti, pri čemer tudi ni pristojno, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je 11. 3. 2020 po pooblaščencu A.A. tukajšnjemu sodišču poslal tožbo. Pooblaščenec, ki tožbi ni priložil pooblastila za njeno vložitev, je navedel, da je univerzitetni diplomirani pravnik in da je pravniški državni izpit opravil leta 1993. Kot tožena stranka je bil v tožbi naveden Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, kot številka izpodbijanega akta pa navedena št. DT 4933-35657/2019-11. Tožnik je sodišču predlagal, da odpravi nezakonito odločbo tožene stranke, razveljavi klavzulo o pravnomočnosti in ustavi izvršbo. Tožbi ni bila priložena nobena priloga, niti akt, ki se z njo izpodbija.

2. Z dopisom, št. III U 49/2020-6 z dne 27. 7. 2020, je zato sodišče tožnikovega pooblaščenca pozvalo, da predloži ustrezno pooblastilo tožnika za vložitev obravnavane tožbe ter tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Obenem je tožniku pojasnilo, da se lahko v tem postopku zastopa tudi sam. Glede na nejasne navedbe v tožbi pa ju je tudi pozvalo, da se jasno opredeli akt, ki se s tožbo izpodbija (organ, ki je akt izdal, njegovo številko in datum izdaje), ter da se izpodbijani akt sodišču tudi predloži. Opozorilo ju je, da bo sodišče tožbo zavrglo, če je zaradi navedene pomanjkljivosti ne bo moglo obravnavati (drugi odstavek 31. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1). Citirani dopis je sodišče poslalo tako pooblaščencu kot tudi tožniku. Dopisa pooblaščencu ni bilo mogoče vročiti, saj je (po vložitvi tožbe) umrl, se je pa nanj odzval tožnik osebno, ki je za zastopanje v obravnavanem upravnem sporu pooblastil odvetnika B.B..

3. Sodišče je (novemu) pooblaščencu tožnika poslalo dopis, št. III U 49/2020-12 z dne 21. 9. 2020, skupaj s kopijo tožbe in poziva sodišča z dne 27. 7. 2020, ki ga je pred tem že poslalo tožniku, in ga pozvalo, da tožbo v roku 8 dni ustrezno dopolni še v preostalem delu (razen zastopanja tožnika). Iz vročilnice je razvidno, da je bil dopis z dne 21. 9. 2020 (skupaj s prilogama) tožnikovemu pooblaščencu vročen 24. 9. 2020, vendar se v postavljenem roku, ki se je iztekel 2. 10. 2020, in niti kasneje nanj ni odzval. 4. Kljub navedenemu je sodišče tožbo, poziv sodišča z dne 27. 7. 2020 in vlogo tožnika z dne 18. 9. 2020 poslalo v odgovor Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bi morebiti lahko bilo zastopnik tožene stranke v tem upravnem sporu, glede na opredelitev tožene stranke v tožbi.

5. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je z vlogo z dne 19. 10. 2020 sodišču pojasnil, da pod št. DT 4933-35657/2019-11 ne vodi nobenega spisa in pod oznako DT ne spada nobeno vsebinsko področje, glede tožnika pa ugotavlja, da mu je inšpektor za vinarstvo v prekrškovni zadevi št. 710-290/2018 izdal plačilni nalog, in v nadaljevanju postopka te zadeve (po zavrženju zahteve za sodno varstvo) Finančni upravi RS podal predlog za izterjavo neplačane globe in neplačane sodne takse. Iz spisa navedene prekrškovne zadeve bi izhajalo, da se št. DT 4933-35657/2019-11, ki jo tožnik navaja v tožbi, nanaša na dokument Finančne uprave RS.

6. Sodišče je dopis Inšpektorata vročilo tožniku. Iz vročilnice je razvidno, da mu je bil dopis vročen 11. 11. 2020, vendar tožnik tudi po tem in vse do izdaje tega sklepa tožbe ni popravil kot je bil pozvan že z dopisom z dne 27. 7. 2020, s katerim je bil tudi opozorjen, da bo sodišče brez poprave tožbe le-to zavrglo.

7. Iz tožbe, ki jo tožnik tekom postopka, kljub pozivom sodišča, ni v ničemer popravil, tako ni mogoče (niti posredno) razbrati, kateri akt s tožbo izpodbija. Kot toženo stranko je tožnik navedel Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki pod številko DT 4933-35657/2019-11, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne vodi nobene zadeve.

8. Zaradi vsega navedenega sodišče upravnega spora v predmetni zadevi ni moglo opredeliti, pri čemer tudi ni pristojno, da bi samo nadomeščalo voljo strank. Ta volja mora biti zato izražena dovolj jasno, da lahko sodišče ravna v skladu z njo. V obravnavani zadevi iz navedenih razlogov ni tako, zato sodišču ne ostane drugega kot ugotovitev, da tožba ni sposobna za nadaljnje faze obravnave.

9. Ker tožnik tožbe skladno z dvema pozivoma sodišča v postavljenih rokih ni popravil (in niti po vročitvi pojasnila Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki ga je v tožbi opredelil kot toženo stranko v zadevi), tožba pa ostaja do tolikšne mere nerazumljiva, da sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, jo je na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.