Jedro

Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je tožnica sodno takso v znesku 405 EUR sposobna plačati v enkratnem znesku, ne da bi se občutno zmanjšala sredstva, namenjena za preživljanje. Vrednost spornega predmeta ima v konkretnem primeru za posledico relativno visoko sodno takso (v znesku 405 EUR). Upoštevajoč ugotovljene dohodke tožnice 604,63 EUR na mesec bi bila s takojšnjim plačilom tako visoke sodne takse ne glede na nepremično premoženje, (za katerega tožnica tudi utemeljeno uveljavlja, da je preobremenjeno s hipotekami) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Glede na navedeno je tožnici treba dovoliti obročno plačilo sodne takse v štirih mesečnih obrokih.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da je tožnica dolžna sodno takso v višini 405 EUR plačati v štirih zaporednih mesečnih obrokih, in sicer prve tri v znesku 100 EUR, zadnjega pa v znesku 105 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v 15 dneh po prejemu tega sklepa, vsak naslednji pa 15. dne v naslednjem mesecu; sodišče v primeru neplačila posameznega obroka sodne takse tega prisilno izterja.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse, ki znaša 405 EUR.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se tožnica pritožuje. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da takse ne zmore plačati kljub nepremičnemu premoženju, ki ga je ugotovilo sodišče, saj je slednje obremenjeno z več hipotekami za terjatve, ki presegajo vrednost nepremičnin, kar še nadrobneje pojasnjuje.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče dovoli stranki obročno plačilo taks, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (2. odst. 11. čl. Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (4. odst. 11. čl. ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je tožnica sodno takso v znesku 405 EUR sposobna plačati v enkratnem znesku, ne da bi se občutno zmanjšala sredstva, namenjena za preživljanje. Vrednost spornega predmeta ima v konkretnem primeru za posledico relativno visoko sodno takso (v znesku 405 EUR). Upoštevajoč ugotovljene dohodke tožnice 604,63 EUR na mesec bi bila s takojšnjim plačilom tako visoke sodne takse ne glede na nepremično premoženje, (za katerega tožnica tudi utemeljeno uveljavlja, da je preobremenjeno s hipotekami) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Glede na navedeno je tožnici treba dovoliti obročno plačilo sodne takse v štirih mesečnih obrokih.

6. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnici dovolilo obročno plačilo sodne takse v štirih obrokih (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).