Jedro

V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da je za preživetje osebe, ob odsotnosti prihrankov in drugega premoženja, potreben mesečni znesek, ki ustreza dvakratniku osnovnega zneska minimalnega dohodka. V kolikor je ta nižji, je preživljanje lahko ogroženo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje ter odločilo, da je tožnica sodno takso v skupnem znesku 2.406,00 EUR dolžna plačati v 24 zaporednih mesečnih obrokih po 100,25 EUR.

2. Tožnica se zoper sklep pritožuje in predlaga, da ga pritožbeno sodišče spremeni oziroma razveljavi. Navaja, da prejema mesečno plačo 1.500,00 EUR, kar izkazujejo listine, s katerimi sodišče razpolaga (izpis prometa na TRR). V mesecu juliju je bil na njen TRR položen znesek 3.100,00 EUR, ki je predstavljal darilo staršev tožnice A. in B. A. njenima hčerkama ob zaključku šolanja in je bil namenjen plačilu poletnih počitnic. Tožnica v dokaz prilaga izjavo staršev, iz vpogleda v promet na njenem TRR pa je razvidno, da je s prejetim zneskom plačala aranžma turistični agenciji. Zato je sodišče zmotno odločilo, da predlog za oprostitev plačila sodnih taks ni utemeljen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na ugotovitve, da tožnica živi skupaj z dvema mladoletnima otrokoma, ki sta ju starša dolžna preživljati, da je samozaposlena in glede na podatke v registru FURS v preteklih treh mesecih ni prejela obdavčljivega dohodka, da je imela po podatkih izpisa transakcij bančnega in poslovnega računa v mesecu juliju 2020 skupne prilive v višini 4.788,00 EUR, v mesecu avgustu in septembru 2020 pa po 1.628,80 EUR, da v seštevku teh zneskov družina tožnice mesečno razpolaga s 2.681,87 EUR dohodka oziroma 893,96 EUR dohodka na družinskega člana, da tožnica nima v lasti nepremičnin niti vrednostnih papirjev, osebno vozilo pa je nizke vrednosti.

5. Pritožnica se ne strinja z zaključki sklepa o ugotovljeni višini njenih mesečnih dohodkov in posledično z izračunom povprečnega dohodka na družinskega člana v obdobju od julija do septembra 2020. Pojasnjuje, da mesečno prejema plačo 1.500,00 EUR, kar izhaja iz izpiska prometa na njenem TRR, znesek 3.100,00 EUR, položen na njen TRR v mesecu juliju 2020, pa je bil darilo njenih staršev hčerkama in je bil namenjen ter porabljen za plačilo poletnih počitnic turistični agenciji.

6. Pogoj za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v določbah 11., 12. in 12.a člena. Pri odločitvi pa je potrebno upoštevati tudi relevantne določbe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), Zakona o socialno varstvenih prejemkih ter Zakona o brezplačni pravni pomoči. Po šestem odstavku 11. člena ZST-1 je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Ta v drugem odstavku 13. člena določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Tudi v sodni praksi se je na tej podlagi izoblikovalo stališče, da je za preživetje osebe, ob odsotnosti prihrankov in drugega premoženja, potreben mesečni znesek, ki ustreza dvakratniku osnovnega zneska minimalnega dohodka. V kolikor je ta nižji, je preživljanje lahko ogroženo.

7. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da naj bi znašal skupni dohodek tožnice v zadnjih treh mesecih pred odločanjem o taksni oprostitvi 8.045,60 EUR, kar pomeni 893,96 EUR mesečno dohodka na družinskega člana, to pa presega znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (804,36 EUR). V ta znesek pa je vključen tudi znesek 3.100,00 EUR, ki ga je tožnica sama položila na svoj TRR dne 20. 7. 2020, kot izhaja iz izpiska prometa na njenem TRR, ki ga je prvostopenjsko sodišče pridobilo za potrebe ugotavljanja premoženjskega stanja po uradni dolžnosti na podlagi določbe petega odstavka 12. člena ZST-1. Glede na ostale prilive na tožničin TRR je očitno, da polog na račun 20. 7. 2020 ne predstavlja dohodka tožnice ampak, kot sama pojasnjuje v pritožbi, darilo otrokoma, za kar je tožnica priložila tudi dokazilo (izjavo staršev). Pritožbeno sodišče je zato pri presoji pravilnosti izpodbijane odločitve upoštevalo, da se znesek pologa 3.100,00 EUR ne všteje v mesečni dohodek tožnice, kar pomeni, da je ta znašal za obdobje treh mesecev 4.945,60 EUR, torej (skupaj z otroškim dodatkom) 1.648,50 EUR mesečno oziroma 549,50 EUR na družinskega člana. To pa je znesek, ki je nižji od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker tožnica nima nepremičnin niti drugega premoženja, vrednost vozila pa se pri ugotavljanju njenega materialnega položaja ne upošteva, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bila s plačilom sodne takse v višini 2.406,00 EUR, tudi če bi ta znesek morala plačevati obročno, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnica in njeni družinski člani1. 8. Ker so torej podani pogoji za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 izpodbijano odločitev spremenilo tako, da je tožnico plačila sodne takse oprostilo.

1 3. točka 11. člena ZUPJS določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja osebe (torej stranke v postopku) ne upošteva njen zakonec, ki v življenjski skupnosti ni več dejansko povezan z družino in je začet postopek za razvezo zakonske zveze.