Jedro

Presoja utemeljenosti razlogov za zavrnitev predloga za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje.

Izvedensko mnenje po svojem obsegu in vsebini po oceni pritožbenega sodišča ni tako obširno, da nanj ne bi bilo mogoče podati (celotnih) pripomb v roku 15 dni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu za podaljšanje roka. Navaja, da je bil predlog za podaljšanje roka utemeljen, saj je izvedensko mnenje obsežno, za podajo pripomb pa je bilo na voljo samo petnajst dni. Poleg tega je tožnik laik in ne obvladuje znanj o medicinski doktrini. Opozarja tudi na preobremenjenost enega izmed medicinskih strokovnjakov, ki ga je tožnik angažiral izven sodnega postopka. Za podajo celovitih pripomb je bilo potrebno posvetovanje s strokovnjaki. Napačno je ugibanje sodišča, da je bil medicinski strokovnjak, ki mu je tožnik dal izvedensko mnenje v pregled, seznanjen z "zadevo". Angažirana strokovnjaka sta si lahko ustvarila celostno sliko šele potem, ko sta prebrala celotno zdravstveno dokumentacijo in izvedensko mnenje. Izvedenski organ je potreboval več mesecev za izdelavo izvedenskega mnenja, zato je neutemeljeno pričakovati, da bi laična stranka, kot je tožnik, lahko v tako kratkem času (15 dni) podala celovite pripombe. Ker sodišče ni podaljšalo roka, je bila kršena tožnikova pravica do izjave. Tožnik kot laik nima ustreznega medicinskega znanja, komunikacija z zunanjimi medicinskimi strokovnjaki pa je otežena iz več razlogov. Tožnik prilaga pritožbi mnenje drugega strokovnjaka, ki ga zaradi časovne preobremenjenosti in obsežnosti izvedenskega dela ni mogel pravočasno podati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvega sodišča, da tožnik ni izkazal opravičenih razlogov za podaljšanje roka za podajo pripomb na izvedensko mnenje. V pripravljalni vlogi z dne 16. 2. 2018, v kateri je podal razčlenjene pripombe na izvedensko mnenje tudi s pomočjo enega od medicinskih strokovnjakov, s katerimi sodeluje izven tega postopka, je tožnik utemeljeval svoj predlog za podaljšanje roka zgolj s trditvijo, da drugi od teh medicinskih strokovnjakov, kateremu je dal izvedensko mnenje prav tako v pregled, zaradi obsežnosti izvedenskega mnenja in obremenjenosti potrebuje več časa za izdelavo pripomb.

5. Izvedensko mnenje po svojem obsegu in vsebini po oceni pritožbenega sodišča ni tako obširno, da nanj ne bi bilo mogoče podati (celotnih) pripomb v roku 15 dni, ki ga sodišča običajno dajejo strankam za pripombe na izvedenska mnenja. Tožnik v predlogu ni konkretizirano pojasnil, glede katerih ugotovitev sodnih izvedencev potrebuje daljši rok za pripravo pripomb in zakaj. Sklicevanje na preobremenjenost enega od medicinskih strokovnjakov, s katerimi sodeluje, je bilo pavšalno, saj tožnik ni pojasnil, kdaj mu je posredoval v pregled izvedensko mnenje po njegovem prejemu, koliko časa je imel za pripravo pripomb na razpolago ter s čim in v kakšnem obsegu je bil slednji tako preobremenjen, da mu je to preprečevalo posredovanje pripomb na izvedensko mnenje v danem roku (tega ne izkazuje niti pritožbi priloženo mnenje tega strokovnjaka, glede na njegova dokaj skromna obseg in vsebino - priloga A49), kljub temu, da je bil s samo zadevo po dejanski in medicinski problematiki nedvomno seznanjen že pred izvedenskim mnenjem in se mu zato s tem ni bilo treba seznanjati na novo, kar že po naravi stvari pomeni, da bi za pripravo pripomb potreboval manj časa. Tožnik je namreč (tudi) z njim sodeloval izven postopka že pred tem (očitno prav zaradi strokovne pomoči pri pripravi trditvene podlage tožnikovega zahtevka z vidika zatrjevanega nedopustnega ravnanja delavcev toženk pri obravnavi tožnika po nastopu njegovih zdravstvenih težav).

6. Tožnikove (pravočasne) pripombe na izvedensko mnenje niso bile laične, saj mu je pri tem pomagal medicinski strokovnjak, ki mu je pripravil svoje pripombe na izvedensko mnenje v okviru danega roka. Iz tožnikovega predloga za podaljšanje roka izhaja, da so bili z njegove strani angažirani medicinski strokovnjaki seznanjeni s primerom že pred izdelavo izvedenskega mnenja, saj je z njimi sodeloval (že pred tem). Tožnikovo sklicevanje na čas izdelave izvedenskega mnenja ni utemeljeno, kar je pravilno pojasnilo že prvo sodišče. Kolikor tožnik v pritožbi razširja svoje razloge za podaljšanje roka, je to kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevno (prvi odstavek 337. člena ZPP). Glede na povedano je tožnikov očitek o kršitvi njegove pravice do izjave neutemeljen.

7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).