Jedro

Med toženko - stranko v konkretnem pravdnem postopku, in sodniki ter sodnim osebjem sodišča se je vzpostavila tesnejša razmerja in bližji delovni odnosi, kot so sicer značilni med odvetniki in sodniki v okviru istega sodišča, ne le zaradi pretežnega opravljanja odvetniške dejavnosti toženke na področju tega sodišča, temveč predvsem zaradi uvrščenosti toženke na listo za mediatorje tega sodišča ter njenega aktivnega vodenja mediacij v pravdnih zadevah, ki jih vodijo sodniki tega sodišča. To pa lahko vpliva na krnitev videza sodnikove nepristranskosti, oziroma na objektivni vidik nepristranskosti sodišča v konkretni pravdni zadevi, upoštevaje tudi okoliščino, da je toženka bila tožničina pooblaščenka pred tem v omenjeni nepravdni zadevi.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Celju je Vrhovnemu sodišču poslalo predlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Povzema vsebino pravdnega postopka, v katerem je tožeča stranka vložila tožbo zoper toženo stranko, in v kateri navaja, da jo je toženka zastopala v postopku, ki je potekal pred Okrožnim sodiščem v Celju v zadevi opr. št. N 252/2016, zaradi izreka ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, povezano s tem, da je tožnica vzela možu njune skupne prihranke v znesku 30.000,00 EUR. Postopek se je zaključil s poravnavo. Tožnica je na podlagi prejšnjega zastopanja v zadevi N 491/2015 toženki zaupala in šla na banko, prekinila pogodbo o sefu in iz njega vzela omenjeni znesek ter ga odnesla toženki v njeno pisarno. Ko je tožnica želela, da ji toženka vrne denar, jo je večkrat poklicala, toženka pa se je na različne načine izgovarjala, da se s tožnico ne more sestati. Toženka naj bi ji kot pooblaščenka tako izvabila navedeni znesek gotovine. Pred Okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah je tekel tudi kazenski postopek v zvezi z navedenim zneskom in zato od toženke zahteva njegovo vrnitev. Kot razlog za delegacijo pa sodišče navaja, da je postopek v zadevi N 252/2016, v katerem je toženka zastopala tožnico, tekel pred Okrožnim sodiščem v Celju. Toženka tudi opravlja odvetniško dejavnost, pretežno na območju tega sodišča. Hkrati je uvrščena na listo mediatorjev pri tem sodišču za pravdne zadeve in tudi aktivno vodi mediacijo v pravdnih zadevah, ki jih vodijo sodniki tega sodišča. Zaradi zatrjevane protipravnosti ravnanja toženke, ki je zastopala tožnico v navedeni zadevi, zaradi pretežnega opravljanja dejavnosti na področju Okrožnega sodišča v Celju in zaradi uvrščenosti na listo za mediatorje pri tem sodišču, sodišče meni, da je treba zagotoviti tudi objektivno nepristranskost, ki je povezana s percepcijo strank in nepristranskosti okrožnega sodišča. Zato meni, da ni primerno, da bi Okrožno sodišče v Celju odločalo o tožničinem tožbenem zahtevku. Predlaga, da se določi drugo stvarno pristojno sodišče, ki bo lažje opravilo postopek.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Eden od te razlogov je vselej tudi zagotavljanje zunanjega oz. objektivnega videza nepristranskosti sodišča glede na okoliščine konkretne sodne zadeve oziroma njegovih udeležencev ter njihovih razmerij s sodniki ali sodnim osebjem tega sodišča. V konkretnem primeru Vrhovno sodišče ugotavlja, da so se med toženko, ki je sedaj stranka v konkretnem pravdnem postopku, in sodniki ter sodnim osebjem sodišča vzpostavila tesnejša razmerja in bližji delovni odnosi, kot so sicer značilni med odvetniki in sodniki v okviru istega sodišča, ne le zaradi pretežnega opravljanja odvetniške dejavnosti toženke na področju tega sodišča, temveč predvsem zaradi uvrščenosti toženke na listo za mediatorje tega sodišča ter njenega aktivnega vodenja mediacij v pravdnih zadevah, ki jih vodijo sodniki tega sodišča. To pa lahko vpliva na krnitev videza sodnikove nepristranskosti, oziroma na objektivni vidik nepristranskosti sodišča v konkretni pravdni zadevi, upoštevaje tudi okoliščino, da je toženka bila tožničina pooblaščenka pred tem v omenjeni nepravdni zadevi.

4. Ob povedanem Vrhovno sodišče ugotavlja, da je predlog za prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče utemeljen. Vrhovno sodišče je odločilo, da bo zadevo obravnavalo Okrožno sodišče na Ptuju, kjer se bo postopek lažje izvedel. 5. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).