Jedro

Materialnopravno zmotno je stališče, da pritožnici pripada status udeleženke postopka že zato, ker po 1. odstavku 45. člena ZNP sodi v krog oseb, ki so procesno legitimirane za vložitev predloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog žene nasprotnega udeleženca A. A. za dopustitev njene udeležbe v tem postopku.

2. A. A. (v nadaljevanju: pritožnica) se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožila brez opredeljenega pritožbenega predloga. Sklicuje se na bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Poudarja, da žena osebe, o kateri se vodi postopek za odvzem poslovne sposobnosti, lahko v postopku sodeluje kot predlagateljica ali kot oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 46. členu ne omejuje kroga udeležencev v tem postopku, ampak določa le, kdo mora biti v tem postopku vedno udeležen. Zahteva sodišča, da mora pritožnica vložiti še svoj predlog, je bila neutemeljena in neracionalna. Sodišče se ni opredelilo do njene trditve, da je CSD že ukrepal zaradi različnih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki resno ogrožajo njen življenjski in socialni status. Tako se ni opredelilo do predloženih listinskih dokazov. Obrazložitev sklepa je zato pomanjkljiva in protispisna. Ker je nasprotni udeleženec pod vplivom in nadzorom tretje osebe, je pritožnica ostala brez sredstev za vsakodnevno življenje. Pritožnica ima interes, da se razmere uredijo tako, da se njenemu možu onemogoči razpolaganje s skupnim premoženjem in dohodki, ki bi morali biti uporabljeni za njeno preživljanje. Sicer pa ji pravnega interesa za sodelovanje v postopku sploh ni treba izkazovati, saj ji ga priznava že sam zakon.

3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotuje pritožbenim trditvam. Poudarja, da pritožnica s svojim predlogom za dopustitev udeležbe v tem postopku poizkuša zlorabiti institut delnega odvzema poslovne sposobnosti, da bi preprečila razvezo zakonske zveze in dedovala po nasprotnem udeležencu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Postopek v tej zadevi se je začel po uradni dolžnosti. Uvedbo postopka bi po prvem odstavku 45. člena ZNP res lahko predlagala tudi pritožnica, vendar tega ni storila. Tudi ponudbo sodišča, naj postopek prevzame kot predlagateljica, je zavrnila. Pritožbena trditev, da je sodišče od pritožnice zahtevalo, naj vloži predlog, je protispisna in nekorektna. Materialnopravno zmotno pa je tudi pritožbeno stališče, da pritožnici pripada status udeleženke postopka že zato, ker po prvem odstavku 45. člena ZNP sodi v krog oseb, ki so procesno legitimirane za vložitev predloga. Pritožnica ni formalna udeleženka, saj ni bila predlagateljica postopka. Pritožnica pa tudi nima položaja materialne udeleženke. V postopku za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti je namreč materialni udeleženec samo oseba, o katere poslovni sposobnosti se odloča. Vsi drugi subjekti so lahko le formalni udeleženci, z izjemo skrbnika osebe in pristojnega centra za socialno delo, ki jima zakon (46. člen ZNP) daje pravico, da se udeležujeta postopka.

6. Kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, njen pravni interes s sodno odločbo v tej zadevi ne bo prizadet. Svoje pravice in koristi, ki naj bi jih domnevno ogrožal nasprotni udeleženec, bo morala pritožnica zaščititi v drugih postopkih oziroma z drugimi pravnimi sredstvi, ne pa z udeležbo v tem postopku.

7. Sodišče prve stopnje se je torej v zadostni meri in dovolj jasno opredelilo do vseh relevantnih pritožničinih trditev. Pritožnica je šele v pritožbi začela opredeljeno navajati, da je ogroženo tudi njeno preživljanje, kar pa po že navedenem niti ni relevantno za presojo njene pravice do udeležbe v postopku. Enako velja za predložene listinske dokaze.

8. Izpodbijani sklep je celovito, jasno in razumljivo obrazložen. Očitani absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP torej nista podani. Tudi drugih uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo prvi sklep.

9. Čeprav je pritožnica s pritožbo propadla, nasprotni udeleženec ni upravičen do povrnitve priglašenih stroškov za svoj odgovor na pritožbo. V nepravdnem postopku namreč vsak udeleženec trpi svoje stroške (prvi odstavek 35. člena ZNP).