Jedro

Zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v postopkih v sporih majhne vrednosti predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP), zaradi česar pritožbene navedbe že iz tega razloga niso utemeljene.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 1.126,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov glavnice ter ji povrniti pravdne stroške v višini 165,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2.Zoper takšno sodbo se je pritožila tožena stranka in višjemu sodišču predlagal, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3.Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila ter višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V skladu z navedenim je o pritožbi odločala višja sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP), sodišče pa je pritožbo obravnavalo v okviru dopustnih pritožbenih razlogov, ki so v sporu majhne vrednosti omejeni na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno uporabo materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (na katere je višje sodišče vezano) izhaja, da je tožena stranka v svojem imenu in za svoj račun s tožečo stranko sklenila dve pogodbi za dobavo toplotne energije. Pogodba o dobavi toplote in njenem odjemu zavezuje distributerja toplote na njeno dobavo, njenega odjemalca pa na plačilo ustrezne denarne odmene oziroma stroškov. Ker tožena stranka ni uspela z ugovorom pasivne legitimacije, višini posameznih terjatev oziroma mesečnih računov pa je ugovarjala zgolj pavšalno, je prvostopenjsko sodišče zahtevku tožeče stranke ugodilo.

7.Tožena stranka v pritožbenih navedbah zgolj ponavlja trditve, ki jih je podala v postopku pred sodiščem prve stopnje, ter v bistvenem navaja, da se vtoževane terjatve nanašajo na stroške ogrevanja in sanitarne vode v večstanovanjskem objektu na M., ki bi jih morali poravnati etažni lastniki oziroma upravnik stavbe.

8.S takšnimi pritožbenimi navedbami tožena stranka po vsebini ne uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP oziroma zmotne uporabe materialnega prava, pač pa izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Kot že predhodno pojasnjeno zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v postopkih v sporih majhne vrednosti predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP), zaradi česar pritožbene navedbe že iz tega razloga niso utemeljena.

9.Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je presodilo, da je tožena stranka dolžna izpolnjevati svoje pogodbene obveznosti po sklenjenih pogodbah o dobavi toplotne energije, pri čemer tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10.Pritožbenih stroškov stranki nista priglasili.