Jedro

V konkretnem primeru je predlagatelj v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik idealnega deleža, ki v naravi predstavlja poslovni prostor s pritiklino – shrambo, zato je upravičen vlagatelj predloga za vzpostavitev etažne lastnine na obravnavani stavbi.

Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanje spornih lastninskih vprašanj.

Sodišče je pravilno odločilo, da se hipoteka, ki je na dan izdaje sklepa omejevala solastninski delež nasprotne udeleženke, po vzpostavitvi etažne lastnine prenese na posamezni del stavbe, ki je v njeni izključni lasti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v postopek po uradni dolžnosti pritegnilo A. A. in Banko (A. točka izreka). Ugotovilo je, da na stavbi z ID znakom 000-006, stoječi na parceli št. 000/366 k. o. ..., z naslovom L., obstoji etažna lastnina (B/I. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da pripadajoče zemljišče k stavbi iz prejšnje točke predstavlja parc. št. 000/366, k. o. ... (zemljišče pod stavbo), ki s tem postane splošni skupni del stavbe) (B/II. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da ima stavba tudi splošni skupni del z ID znakom 000-006-5 (B/III. točka izreka). Na splošnih skupnih delih je ugotovilo idealne deleže solastnikov v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe ( B/IV. točka izreka). Ugotovilo je posamezne dele stavbe in pri teh delih lastninsko pravico ter druge stvarne pravice posameznih imetnikov (B/V. točka izreka). Ohranilo je ostale izvedene pravice, ustanovljene pri parceli, na kateri stavba stoji, v vrstnem redu bodisi pred bodisi po vpisu zaznambe tega postopka (B/VI. točka izreka) ter sklenilo, da se zemljiškoknjižni vpisi na podlagi sklepa izvedejo po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (B/VII. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se laično pritožuje nasprotna udeleženka. Opozarja, da ji ni bilo vročeno izvedensko poročilo z elaboratom. Sodišče je v postopek pritegnilo A. A., čeprav je terjatev v celoti plačana in postopek zaključen. Sodišče vloge nasprotne udeleženke z dne 12. 8. 2020 ni upoštevalo. Stavba na L. ni večstanovanjska stavba. V obravnavanem primeru gre za v letu 1935 zgrajeno enostanovanjsko hišo, ki jo sodišče po določilih ZVEtL-1 ne bi smelo etažirati. Hiša je zgrajena v nizu več individualnih hiš, od katerih glede na način gradnje ne odstopa. Od izgradnje do leta 1964 je bila obravnavana enostanovanjska hiša z vrtom in garažo v lasti enega lastnika (B. B. oziroma lastnice C. C.). V pritličnem delu hiše je bil lokal in skladišče, namenjen trgovini in obrtnim dejavnostim (čevljarju, ki je v teh prostorih opravljal svojo obrt). Šlo je za prostor (sedaj soba) - lokal št. 1, ki je imel vhod na L. in izhod v skladišče št. 2 (sedaj soba in tuš kabina). Lokal je imel poseben vhod z L. in je bil od nekdaj tudi edini vhod in izhod v te prostore (lokal, skladišče 2 s pripadajočo shrambo in WC-jem). Skladišče 2, drugi prostor v nizu prvega prostora vhoda v lokal iz L., je imelo za tri stopnice nižja vrata z izhodom, ki so vodila do pripadajoče shrambe in WC-ja. Kasneje sta se ta dva prostora preuredila v enosobno stanovanje. Prejšnja vrata iz skladišča 2, ki so vodila v WC in pripadajoče shrambo so se zazidala. Lastnik je prebil nosilno zahodno steno in vgradil nova vrata tik ob stopnišču, ki vodi v prvo nadstropje stanovanja nasprotne udeleženke. Lasnik lokala oziroma stanovanja nikoli ni uporabljal na novo zgrajenih vrat za vhod in izhod na L. Sodišče prve stopnje je z izdelavo etažnega načrta prejudiciralo solastništvo na celotnem delu št. 5 ter predlagatelju postopka priznalo solastninsko pravico tudi na tistem delu hiše (celotne veže in stopnišča), ki mu ne pripada. Predlagatelj postopka ima svoj vhod s ceste, neposredno v svoj lokal oziroma sedaj stanovanje. Del št. 4 ima na del hodnika št. 5 dostop le do shrambe. Vsakršna drugačna uporaba dela št. 5 s strani predlagatelja oziroma s strani njegovih podnajemnikov oziroma uporaba v večji površini, kot ga potrebuje za dostop do shrambe št. 4 nima pravnega temelja niti v upravnih poslov, niti te površine niso pridobljene na kakšen drug način. Hodnik v delu št. 5 služi lastniku stanovanja v drugi etaži. Zgolj prodaja solastninskega deleža hiše še ne more imeti za posledico preoblikovanje enostanovanjske hiše v večstanovanjsko hišo. Lastnik dela stavbe št. 4 je imel prehod le do shrambe in ne dostopa do izhoda na vrt, saj le-ta nikoli ni bil v njegovi lasti niti v njegovi posesti. Tega predlagatelj tudi ni zatrjeval. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ustrezno materialnopravno podlago za vzpostavitev etažne lastnine predstavlja Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča - v nadaljevanju ZVEtL-1 v povezavi s SPZ in SZ-1. 5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je na podlagi 1. in 4. točke prvega odstavka 25. člena ZVEtL-1 upravičeni predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine, med drugim, pridobitelj posameznega dela stavbe ali solastnik zemljiške parcele, na kateri stavba stoji. V konkretnem primeru je predlagatelj v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik idealnega deleža do 1/5 parc. št. 000/366 (zemljišče pod stavbo), ki v naravi predstavlja poslovni prostor s pritiklino – shrambo, zato je upravičen vlagatelj predloga za vzpostavitev etažne lastnine na obravnavani stavbi.

6. Kot ugotavlja prvo sodišče, stavba v zemljiški knjigi ni bila vpisana, pri parceli št. 000/366, k. o. ..., na kateri stavba stoji, pa je bila vpisana solastnina po idealnih deležih. Ker je bila stavba, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pred 1. 1. 2003 dejansko in pravno razdeljena na posamezne dele, prenosi lastninskih upravičenj pa so se izvajali z vpisom solastninskih idealnih deležev posameznih etažnih lastnikov, gre za primer tako imenovane navidezne solastnine, ki predstavlja eno izmed oblik dejanske etažne lastnine, za katero je predvidena obravnava po ZVEtL-1 (prvi odstavek 17. člena ZVEtL-1).

7. Etažna lastnina med drugim namreč lahko nastane tudi tako, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko je v letu 1964 izključna lastnica stavbe odsvojila posamezni del stavbe pravnemu predniku predlagatelja. S tem, ko je odsvojila lastninsko pravico na v naravi določenem posameznem delu stavbe, je stavbo dejansko razdelila. Etažna lastnina tako ni omejena le na večstanovanjske hiše, kot to zmotno meni nasprotna udeleženka, temveč je možna tudi v „enodružinski hiši“, kjer je stanovanje oziroma poslovni prostor v lasti enega etažnega lastnika. Nasprotna udeleženka priznava predlagatelju izključno lastninsko pravico na poslovnem prostoru (stanovanju s pritiklino – shrambo), zato ni razlogov za sklepanje, da se, čeprav v letu 1935 zgrajena enodružinska stanovanjska hiša, ne bi smela etažirati po določilih ZVEtL-1. Glede na to, da je predlagatelj lastnik idealnega deleža do ene petine, kar v naravi predstavlja poslovni prostor s pritiklino – shrambo, gre v smislu določil SZ -1 za večstanovanjsko hišo. 8. Kot splošni skupni del je prvo sodišče ugotovilo parcelo, na kateri stavba stoji. Poleg tega je kot splošni skupni del ugotovilo tudi del z ID znakom 000-006-5, ki v naravi predstavlja stopnišče in hodnik, ki služi vsem posameznim delom stavbe. Odločitev je oprlo na katastrske podatke in elaborat sodnega izvedenca, ki je bil podlaga za vpis, ob upoštevanju ugotovitev na naroku ter na podlagi pravnih poslov udeležencev postopka in njihovih pravnih prednikov, kar vse je obširno in pravilno obrazložilo v 14. do 19. točki obrazložitve sklepa. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da je ostala neprerekana trditev predlagatelja, da se v t.i. veži nahajajo plinska peč, ki služi njegovemu stanovanju, ter števca za plin in vodo, zato že iz tega razloga ne more predstavljati posameznega dela stavbe le v lasti predlagateljice.

9. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanje spornih lastninskih vprašanj. Sodišče o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1). Nasprotna udeleženka bo torej lahko, če z dokončno odločitvijo po ZVEtL-1 ne bo zadovoljna, spor v zvezi z lastništvom na splošnih skupnih delih stavbe reševala v pravdi, kar je tekom postopka tudi napovedala. Spori posameznih udeležencev namreč ne smejo zavirati namena navedenega postopka po ZVEtL-1, ki je v tem, da se vzpostavi etažna lastnina, zaradi česar je o spornih dejstvih odločeno izrazito poenostavljeno.

10. Ni res, da nasprotni udeleženki ni bilo vročeno izvedensko poročilo z elaboratom, saj je nanj podala obširne pripombe, na katere je izvedenec odgovoril dne 15. 4. 2019. 11. V opombi 3 je prvo sodišče citiralo vloge nasprotne udeleženke, s katerimi se je nasprotna udeleženka odzvala na predlog predlagatelja in na njegovo dopolnitev. Po zadnji v opombi citirani vlogi z dne 29. 3. 2017, je nasprotna udeleženka vložila ne le vlogo z dne 13. 8. 2018, temveč večje število vlog, s katerimi se je prvo sodišče nedvomno seznanilo. Iz vseh njenih vlog, kar je jasno povzelo tudi sodišče prve stopnje izhaja, da naj bi bila nasprotna udeleženka izključna lastnica, posestnica in uporabnica celotnega zemljišča (vrt, dvorišče, njiva, lopa) in enodružinske stanovanjske hiše, razen lokala oz. stanovanja, katerega lastnik in posestnih je predlagatelj. Pa tudi sicer nasprotna udeleženka ne pojasni, s katerim zatrjevanim dejstvom v vlogi z dne 13. 8. 2020 se sodišče prve stopnje naj ne bi seznanilo.

12. Na podlagi prvega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZVEtL-1 je sodišče prve stopnje pravilno v postopek pritegnilo tudi A. A., ki je v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik hipoteke z ID 008 na parceli št. 000/366 k. o. ...

13. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno v skladu z 31. členom ZVEtL-1 odločilo, da se hipoteka, ki je na dan izdaje sklepa omejevala solastninski delež nasprotne udeleženke, po vzpostavitvi etažne lastnine prenese na posamezni del stavbe, ki je v njeni izključni lasti. Za presojo vprašanja veljavnosti oziroma prenehanja hipoteke oziroma za njen izbris v določbah ZVEtL - 1 ni najti pravne podlage.

14. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).