Jedro

Stranka mora poleg natančne opredelitve, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi in na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagani dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, zaradi same izvedbe dokaza navesti tudi vse, kar je potrebno za identifikacijo priče in za vročitev vabila. Gre za breme sporočanja podatkov, ki so potrebni za vabljenje priče (236. člen ZPP), zato mora morebitne posledice opustitve svojih zakonskih obveznosti nositi stranka sama.

Ker se vročilnica šteje za javno listino, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dokazno pravilo o resničnosti vsebine javne listine je sicer izpodbojno (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo s konkretnimi in dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Kot je že sprejeto stališče sodne prakse, pa tožena stranka zgolj s posplošenim zanikanjem prejema ustrezne sodne pošiljke, takšne domneve ne more ovreči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišče prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 8 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške odgovora na pritožbo v znesku 142,79 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 28362/2017-2 z dne 3. 4. 2017 ohranilo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni povrne pravdne stroške v višini 123,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka (338. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in predlagala, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne ter izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.

6. Tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo za predhodne preventivne zdravstvene preglede za A. A. in B. B., ki jih je v skupnem znesku 228,30 EUR opravila po naročilu tožene stranke. Slednja je zahtevku nasprotovala zlasti z očitkom, da vtoževanih računov št. 40820050 z dne 9. 9. 2014 in št. 41020315 z dne 11. 11. 2014 ne pozna. Sodišče prve stopnje je ob izostanku določnega oporekanja tožene stranke zaključilo, da je tožeča stranka na podlagi predloženega naročila tožene stranke ter izdanih računov zatrjevane storitve opravila. Tožbenemu zahtevku je zato ugodilo.

7. Tožena stranka pritožbeno uveljavlja kršitev pravice do obrambe (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj sodišče prve stopnje ni ugodilo njenemu predlogu za zaslišanje zakonitega zastopnika. Dokazni predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo zaradi nepopolnih podatkov priče, ki so potrebni za njeno identifikacijo, kot tudi zaradi izostanka dejstev, glede katerih naj bi izpovedala. Tožena stranka temu nasprotuje in navaja, da je prav iz vseh njenih vlog razvidna točna opredelitev zakonitega zastopnika.

8. Po presoji pritožbenega sodišča očitek ni utemeljen. Pravdni postopek je osnovan na razpravnem načelu, kar pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva odgovorne stranke (7. in 212. člen ZPP). Stranka mora poleg natančne opredelitve, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi in na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagani dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, zaradi same izvedbe dokaza tako navesti tudi vse, kar je potrebno za identifikacijo priče in za vročitev vabila. Gre za breme sporočanja podatkov, ki so potrebni za vabljenje priče (236. člen ZPP1), zato mora morebitne posledice opustitve svojih zakonskih obveznosti nositi stranka sama. Ker tožena stranka dokaznega predloga ni oblikovala v skladu z omenjeno določbo, je sodišče prve stopnje tako pomanjkljiv in posledično nesubstanciran dokazni predlog zato upravičeno zavrnilo.2

9. Sodišče prve stopnje prav tako ni kršilo njene pravice do obrambe, s tem ko ni izvedlo dokaznega postopka v smeri preizkusa navedb, da je bila B. B. zaposlena pri hčerinski družbi tožene stranke (E., d.o.o.), zaradi česar ni bila napotena na zdravniški pregled. Razpravno načelo od strank namreč terja tudi procesno disciplino v smeri pravočasnega navajanja vseh pravno relevantnih dejstev, ki so pomembna za odločitev (prim. 451. člen ZPP). Vse navedene okoliščine, vključno s pojasnili, da je bil za konkretno storitev izdan povsem napačen račun, ki ga je tožena stranka pravočasno zavrnila, slednja prvič izpostavi šele v pritožbi. Sodišče prve stopnje teh trditev zato ni moglo upoštevati, niti ugotavljati. Ne more pa jih upoštevati niti pritožbeno sodišče. Gre namreč za nedovoljene pritožbene novote, saj pritožnica ni izkazala, da vseh teh dejstev brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Posledično tako ni mogoče pritrditi nadaljnji pritožbeni kritiki, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov glede navedenih odločilnih dejstvih (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Zaradi pravdne neaktivnosti tožene stranke jih sodišče prve stopnje namreč ni moglo vključiti v podlago sodbe.

10. Nenazadnje pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je bila tožena stranka prikrajšana do podajanja navedb in predlaganja dokazov, ker je s strani sodišča prejela zgolj pripravljalno vlogo tožeče stranke, ne pa tudi navodil kako in v kakšnih rokih mora postopati s svojim odgovorom. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (vročilnica pripeta k list. št. 53 sodnega spisa) izhaja, da je vsebina konkretne pošiljke obsegala tudi poziv za odgovor na dopolnitev tožbe (z oznako Odg1V-smv-vl(d2)). Ker se vročilnica šteje za javno listino, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dokazno pravilo o resničnosti vsebine javne listine je sicer izpodbojno (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo samo s konkretnimi in dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Kot je že sprejeto stališče sodne prakse, pa tožena stranka zgolj s posplošenim zanikanjem prejema ustrezne sodne pošiljke, takšne domneve ne more ovreči.3

11. Pritožbeno uveljavljani razlogi niso podani. Ker pritožbeno sodišče ni našlo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo. Tožeči stranki je pritožbeno sodišče priznalo 250 točk za odgovor na pritožbo (tarifna številka 21/1 Odvetniške tarife, v nadaljevanju: OT), 5 točk iz naslova 2 % materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), kar skupaj znaša 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,459 EUR znašajo stroški zastopanja 117,04 EUR, kar skupaj z 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT) znaša 142,79 EUR. To obveznost je tožena stranka dolžna izpolniti v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom Obligacijskega zakonika in četrtim odstavkom 458. člena ZPP).

1 Stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, mora poprej navesti, o čem naj priča, ter povedati njeno ime in priimek ter prebivališče oziroma zaposlitev (236. člen ZPP). 2 J. Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, 2010, str. 456-457 in npr. VSL sodba II Cpg 1650/2015. 3 Prim. VSL sklep I Cp 822/2015.