Jedro

Zoper sklep sodišča, s katerim je stranki naloženo, da postopek dopolni, upravni spor ni mogoč, ker z njim ni odločeno o nobeni pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 4.3.2005 in z dne 30.3.2005. S prvim sklepom je tožena stranka tožnika pozvala na dopolnitev njegove prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, z drugim sklepom pa je ta sklep popravila zaradi očitne pisne pomote, in sicer tako, da se v uvodu sklepa opravilna številka zadeve pravilno glasi: "Številka Bpp ...".

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da sklep, s katerim je bil tožnik na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) pozvan na dopolnitev prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni dokončni posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Z navedenim sklepom in popravkom tega sklepa ni bilo odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

Tožnik v pritožbi navaja, da sta izpodbijana sklepa procesne narave. Take sklepe pa je po Zakonu o brezplačni pravni pomoči mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Zato je odločitev sodišča nezakonita. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožnikovo tožbo, vloženo zoper sklep, s katerim je bila zahtevana dopolnitev vloge, zavrglo.

Po določbah ZUS morajo biti za vsebinsko odločanje o tožbenem zahtevku podane procesne predpostavke, med drugim tudi dopustnost tožbe. Ta procesna predpostavka pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podana, ker akt, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, ni posamični akt niti dejanje, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Po določbi 1. odstavka 1. člena ZUS se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih interesov posameznikov, pravnih oseb in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti, proti odločitvam in dejanjem upravnih organov oziroma v skladu z zakonom drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ZUS.

Izpodbijani sklep pa tudi po presoji pritožbenega sodišča nima narave akta, s katerim bi bilo dokončno odločeno o pravici do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Na drugačno odločitev v tej zadevi ne more vplivati sklicevanje tožnika na določbo 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP-UPB1, Uradni list RS, št. 96/2004), ki določa, da je upravni spor mogoč tudi zoper sklepe pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč. S sklepom, izpodbijanim v tem upravnem sporu namreč ni bilo odločeno o pravici, obveznosti niti o pravni koristi v upravni stvari, ampak je ta sklep po svoji naravi sklep procesnega vodstva. Zoper tak sklep pa upravni spor ni dopusten.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.