Jedro

Brez pomena je okoliščina, da je predlagateljica na centru za socialno delo soglašala, da bi preživnina znašala 150,00 EUR, saj je sodišče bilo dolžno odločiti o višini preživnine v mejah predlagateljičinega zahtevka v višini 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka.

Center za socialno delo je predlagal, da se 5 stikov izvede pod njegovim nadzorom, ker bo treba nasprotnega udeleženca usmerjati in voditi pri ponovni vzpostavitvi ustreznega odnosa z otrokoma. V takšnih okoliščinah bi moralo sodišče najprej odločiti, da se s strani centra za socialno delo predlagani stiki pod nadzorom uredijo z začasno odredbo na podlagi 163. člena DZ.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v prvi alineji III. točke izreka ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo udeležencev, njuna otroka pa zaupalo v varstvo in vzgojo predlagateljici. Uredilo je tudi stike med nasprotnim udeležencem in otrokoma, kot je to razvidno iz III. točke izreka sklepa. Odločilo je še, da je nasprotni udeleženec dolžan plačevati za vsakega otroka od 3. 9. 2019 dalje mesečno preživnino v znesku 180,00 EUR. Po odločitvi prvega sodišča udeleženca krijeta svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki izpodbija odločitev o stikih in o preživnini. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče ustrezno spremeni izpodbijani sklep v odločitvi o preživnini in o ureditvi stikov. Navaja, da stiki, kot jih je določilo prvo sodišče, ne morejo biti v korist otrok. Zaradi preprečevanja stikov s strani predlagateljice ni imel stikov z otrokoma že od 12. 7. 2019. Kljub urgencam na center za socialno delo do stikov pod nadzorom ni prišlo. Predlaga, da otroka pri njem preživita vsako nedeljo, kot mu to dopušča trenutno delo. Nepravilna je ocena sodišča, da ni mogoče določiti, kdaj se bodo stiki brez nadzora lahko sploh izvajali. Sodišče bi moralo angažirati izvedenca, ki bi lahko ugotovil, ali so stiki otrok z očetom v njuno korist ali škodo. Določeni stiki niso dovolj natančno opredeljeni in so neizvršljivi. Sodišče ni odločilo, kako se bodo izvajali preostali stiki, po prvih šestih stikih pod nadzorom centra za socialno delo. Sodišče ni v zadostni meri ugotovilo dejanskih potreb otrok. Posamezne postavke so pretirane in neizkazane. Razlogi za neizvajanje stikov so na strani predlagateljice, zato ta okoliščina ne more biti v škodo nasprotnemu udeležencu, da bi bil dolžan plačevati toliko višjo preživnino. Sodišče ne upošteva, da je tudi predlagateljica zmožna za delo in bi bila lahko zaposlena za poln delovni čas. Predlagateljica ni izkazala višine režijskih stroškov in višine najemnine. Določena preživnina je previsoka, saj je tudi predlagateljica na centru za socialno delo soglašala s preživnino v višini 150,00 EUR mesečno za vsakega otroka.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je ugotovilo, da znašajo preživninske potrebe za vsakega otroka okoli 300,00 EUR, kar je izčrpno obrazložilo ter se pritožbeno sodišče z njegovo oceno preživninskih potreb otrok strinja. Pritožbena navedba, da so posamezne preživninske postavke pretirane in neizkazane, je pavšalna, zato pritožbeno sodišče nanjo ne odgovarja. Nasprotni udeleženec opredeljeno ugovarja le ugotovljeni višini režijskih stroškov in najemnine, pri čemer pa ne pojasni argumentirano, zakaj ugotovljena višina stroškov bivanja (okoli 100,00 EUR na vsakega otroka) ni pravilna. Razen tega je predlagateljica v odgovoru na pritožbo dodatno pojasnila te stroške ter priložila listine o njih, iz katerih izhaja, da je ocena prvega sodišča o višini teh stroškov povsem pravilna.

6. Nasprotni udeleženec je po svoji volji pustil redno zaposlitev pri prejšnjem delodajalcu, zato se ne more sklicevati na svojo začasno brezposelnost v zvezi z določitvijo preživnine. Izpovedal je, da je tedaj prejemal poleg minimalne plače okoli 800,00 EUR še dodatno plačilo na roke in da je povprečno na mesec zaslužil okoli 1.250,00 EUR. Pojasnil je še, da ima dogovor z novim delodajalcem o zaposlitvi s 1. 2. 2020 za plačo od 1.200,00 EUR do 1.300,00 EUR. V pritožbi je potrdil, da je redno zaposlen pri novem delodajalcu. Glede na ugotovljena dejstva je prvo sodišče pravilno ocenilo, da so materialne in pridobitne zmožnosti nasprotnega udeleženca občutno boljše od predlagateljičinih (to kaže tudi okoliščina, da nasprotni udeleženec mesečno plačuje 600,00 EUR za svoje stroške bivanja z najemnino vred) ter da je zmožen plačevati za vsakega otroka preživnino v višini 180,00 EUR, kar znaša okoli 60 % preživninskih potreb vsakega otroka, pri čemer se osebni stiki med nasprotnim udeležencem in otrokoma v daljšem obdobju ne izvršujejo ter sta vsa vzgoja in varstvo otrok na ramenih predlagateljice. Odločitev o višini preživnine je pravilna, saj so razlogi za neizvajanje stikov z otrokoma na strani nasprotnega udeleženca, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Očitek predlagateljici, da bi lahko delala poln delovni čas (sedaj je zaposlena za 6-urni delovnik), je brezpredmeten, saj bi tudi ob nekaj višji plači predlagateljice pravilna porazdelitev bremena preživljanja še vedno ostala nespremenjena (60 % - 40 % v korist predlagateljice). Pri tem je brez pomena okoliščina, da je predlagateljica na centru za socialno delo soglašala, da bi preživnina znašala 150,00 EUR, saj je prvo sodišče bilo dolžno odločiti o višini preživnine v mejah predlagateljičinega zahtevka v višini 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka.

7. Nasprotni udeleženec se pritožuje tudi zoper odločitev o stikih, pri čemer je pritožba glede odločitve v drugi alineji III. točke izreka gola, saj ne vsebuje nobenih razlogov, zakaj naj bi bil izpodbijani sklep v tem delu nepravilen. V okviru uradnega preizkusa tega dela odločitve (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in da ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.

8. Nasprotni udeleženec utemeljeno graja odločitev prvega sodišča v prvi alineji III. točke izreka sklepa. Prvo sodišče je glede osebnih stikov med nasprotnim udeležencem in otrokoma odločilo, da prvih šest stikov poteka pod nadzorom pristojnega centra za socialno delo vsakih 14 dni, v trajanju poldruge ure, konkretni dan izvedbe stika pa se določi po dogovoru med udeležencema in CSD ... Takšna odločitev je napačna, ker je pomanjkljiva in neizvršljiva. Prvo sodišče bi moralo v tem postopku celovito urediti osebne stike, ne pa le v njihovem „začetnem“ delu (pod nadzorom centra za socialno delo), zato so razlogi izpodbijanega sklepa v 8. točki obrazložitve (o vložitvi novega predloga za spremembo stikov) materialnopravno napačni.

9. Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da so bili po razpadu življenjske skupnosti udeležencev osebni stiki med nasprotnim udeležencem in otrokoma prekinjeni, po oceni centra za socialno delo pa nasprotni udeleženec sam ne bo zmogel vzpostaviti primernega odnosa z otrokoma, saj ju je obremenjeval z neprimerno komunikacijo preko telekomunikacijskih sredstev. Center za socialno delo je predlagal, da se 5 stikov izvede pod njegovim nadzorom, ker bo treba nasprotnega udeleženca usmerjati in voditi pri ponovni vzpostavitvi ustreznega odnosa z otrokoma.

10. V takšnih okoliščinah bi moralo prvo sodišče najprej odločiti, da se s strani centra za socialno delo predlagani stiki pod nadzorom uredijo z začasno odredbo na podlagi 163. člena Družinskega zakonika (DZ). Ti stiki se morajo izvesti ob navzočnosti strokovne osebe centra za socialo delo (njeno vlogo pri teh stikih opredeljuje 164. člen DZ), sodišče pa mora določiti kraj in čas izvajanja stikov po predhodnem dogovoru in uskladitvi s centrom za socialno delo in udeležencema, glede na njune delovne obveznosti oziroma njun delovni čas. Center za socialno delo bo po izvedenih stikih podal svoje mnenje in evalvacijo teh stikov. Na tej podlagi bo prvo sodišče nato lahko presodilo, ali in kako je mogoče urediti osebne stike med nasprotnim udeležencem in otrokoma v bodoče. Glede na to, kako bodo potekali stiki ob sodelovanju centra za socialno delo, se bo pri odločanju o urejanju osebnih stikov v bodoče morda pokazalo za potrebno, da se v postopek pritegne tudi sodnega izvedenca ustrezne stroke. Prvo sodišče se je sicer napačno sklicevalo tudi na neveljavni drugi odstavek 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kar pa ni relevantno. Očitno je šlo zgolj za lapsus, saj je upoštevalo tudi drugi odstavek 141. člena DZ, ki je vsebinsko enak.

11. Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi ter razveljavilo izpodbijani sklep v prvi alineji III. točke izreka in zadevo v tem delu vrnilo prvemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Glede na povedano posebni napotki prvemu sodišču niso potrebni. V ostalem je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu, ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).