Jedro

Upnik, ki ima prerekano terjatev zavarovano z ločitveno pravico v enaki višini, s pritožbo zoper sklep o priznanih in prerekanih terjatvah, ne more doseči pravice do glasovanja, ker ločitveni upniki ne glasujejo o prisilni poravnavi.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o priznanih in prerekanih terjatvah, tako kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 28. 12. 2009, ki je sestavni del izreka tega sklepa.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil, v delu, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo, da ni verjetna njegova prerekana terjatev in ločitvena pravica v višini 1.030.865,94 EUR. V pritožbi je navedel, da je sodišče prve stopnje glede na trditve upnika, s katerimi je prerekal obstoj njegove terjatve, nepravilno ocenilo, da ni verjetna.

Pritožba ni dopustna.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik ni izkazal pravnega interesa za pritožbo proti izpodbijanemu sklepu.

Upniki prijavijo v postopku prisilne poravnave svoje terjatve zaradi zagotovitve možnosti glasovanja o prisilni poravnavi.

Začetek postopka prisilne poravnave pa učinkuje na zavarovane in prednostne terjatve (2. odst. 160. člen ZFPPIPP). Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico (3. točka 1. odst. 20. člena ZFPPIPP). Zato zavarovanih terjatve v postopku prisilne poravnave ni potrebno prijavljati. Ločitveni upniki pa nimajo pravice glasovati o prisilni poravnavi.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik v predmetnem postopku prisilne poravnave prijavil terjatev v višini 16.410.787,86 EUR, ki je zavarovana z ločitveno pravico v enaki višini. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo, da so trije upniki delno prerekali njegovo terjatev in ločitveno pravico v višini 1.030.865,94 EUR, hkrati pa je ocenilo, da je njihovo nasprotovanje verjetno izkazano.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da upnik ob dejstvu, da ima prerekano terjatev zavarovano s ločitveno pravico v enaki višini, s pritožbo ne more doseči pravice do glasovanja v postopku prisilne poravnave. Tudi v primeru, da bi s pritožbo uspel izkazati, da je njegova terjatev in ločitvena pravica verjetna, mu to ne more omogočiti glasovanja v postopku prisilne poravnave, saj kot rečeno je njegova terjatev zavarovana.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena v zvezi s 121. člena ZPP).