27. 12. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Turistična agencija Sonček, d. o. o., Maribor, ki jo zastopa Erik Kralj, odvetnik v Mariboru, na seji 27. decembra 2017

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 32/07 in 21/08) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 79/2016 z dne 6. 4. 2016 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnice zoper odločbo Javnega jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad), s katero je ta odločil, da je pritožnica, zavezanka h kvoti, zaradi neizpolnjevanja obveznosti zaposlovanja invalidov v višini 6 odstotkov v skladu s tretjim odstavkom 3. člena Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 32/07 in 21/08 – v nadaljevanju Uredba) za obdobje od decembra 2010 do julija 2011, dolžna v Sklad plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 12290,30 EUR (glavnica) ter zamudne obresti. Odločitev Sklada je v pritožbenem postopku potrdilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odločitev sodišča temelji na presoji, da 3. člen Uredbe ni v neskladju s tretjim odstavkom 62. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11 in 98/14 – v nadaljevanju ZZRZI), kar v obravnavani zadevi pomeni, da za potovalno agencijo velja 6 odstotna kvota. Sodišče je pri presoji upoštevalo stališča, ki jih je Vrhovno sodišče sprejelo v sklepu št. X Ips 468/2014 z dne 24. 2. 2016, s katerim je to razveljavilo prvotno odločitev sodišča v obravnavani zadevi. Upoštevalo je, da je določitev različnih kvot v Uredbi glede na dejavnost delodajalcev, upoštevaje različnost položajev delodajalcev, ki opravljajo različne dejavnosti, skladna z namenom tretjega odstavka 62. člena ZZRZI. Menilo je, da okoliščina, da so deleži zaposlenih invalidov v nekaterih dejavnostih višji kot v drugih, ne more biti edino merilo za določitev višine kvote. Zakonodajalec je kot temeljni razlikovalni kriterij določil dejavnost delodajalca ter naložil Vladi, da na predlog Ekonomsko socialnega sveta, ki je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade, določi različne kvote glede na različne dejavnosti. Določitev različnih kvot v zakonsko določenem okviru (tj. od 2 do 6 odstotkov) je v prosti presoji Vlade, ki je omejena (le) s sodelovanjem Ekonomsko socialnega sveta. Ustreznost oziroma (večja ali manjša) primernost višine kvot po posameznih dejavnostih, kot podrobnejše opredelitve zakonskega okvira v 3. členu Uredbe, pa je strokovno in ne pravno vprašanje.

2.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Trdi, da se Upravno sodišče ni opredelilo do vseh njenih navedb ter da je sprejelo napačne zaključke glede zakonitosti in ustavnosti postopka sprejema Uredbe ter ustreznosti njene vsebine glede na zakonsko podlago zanjo.

3.Pritožnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe. Meni, da Uredba določa kvote zunaj zakonskih okvirov. Sprejeta naj bi bila brez sodelovanja Ekonomsko socialnega sveta, prav tako naj ne bi upoštevala dejavnosti, ki jih opravljajo delodajalci. Zakonski okvir glede dejavnosti naj bi temeljil izključno na razmerju števila dejansko zaposlenih invalidov do števila vseh zaposlenih po posamezni dejavnosti ter vrsti dejavnosti, izpodbijana uredba pa naj bi kvote določala po področjih dejavnosti. Podatki, ki se zajemajo na podlagi Navodila za izpolnjevanje prijave v zavarovanje za invalide (Uradni list RS, št. 10/05 in nasl.), ki določa, da mora delodajalec v prijavi navesti celotno šifro dejavnosti, naj bi pokazali izjemne razlike v dejanski zaposlenosti invalidov po posameznih dejavnostih, uvrščenih v področje oziroma razred dejavnosti. Glede na tej podlagi pridobljene podatke naj bi bile kvote neustrezno določene za več kot polovico oddelkov dejavnosti. Navedeno naj bi veljalo tudi za dejavnosti, uvrščene v področje dejavnosti N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor sodi tudi dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti, ki jo opravlja tudi pritožnica. To področje dejavnosti naj bi bilo prvič določeno z Uredbo o spremembah Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Uradni list RS, št. 21/08). Vlada naj bi za to področje brez sodelovanja Ekonomsko socialnega sveta in brez kakršnekoli podlage, na pamet in mimo zakonskih okvirjev določila kvoto v višini 6 odstotkov. Meni, da je Vlada z izpodbijano uredbo kršila načelo zakonitosti (iz drugega odstavka 120. člena Ustave), ker je v nasprotju s tretjim odstavkom 62. člena ZZRZI določila, da se kvota določi glede na področja v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). S tem naj bi spremenila zakonsko določeno kategorijo – dejavnost – v novo kategorijo – področje dejavnosti. Po njeni oceni kriterij področje dejavnosti za določitev višine kvot po dejavnostih ni ustrezen, saj združuje glede na zaposlenost in zaposljivost invalidov preveč različne dejavnosti. Po njeni oceni naj bi bila ustreznejša in kot taka v skladu z ZZRZI kriterija oddelek dejavnosti oziroma skupine dejavnosti. Z izpodbijano uredbo določene kvote glede na področje dejavnost naj bi, ker ne upoštevajo dejanske zaposlenosti invalidov po posameznih dejavnostih, ustvarjale tudi neenakost med zavezanci glede višine kvot in s tem povezanimi prispevki ter glede možnosti pridobitve vzpodbud za zaposlovanje invalidov.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sodnik dr. Rajko Knez je bil pri odločanju o zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat

Predsednica