Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka je bila najemnik celotnih prostorov, torej tudi prostora, ki ga je oddala v podnajem T. d.o.o. P., in zato nasproti tretjim osebam odgovarja tudi za ravnanje podnajemnika. Dejstvo, da je te prostore oddala v podnajem, ne izključuje njene odgovornosti za dogodke, tudi ne za škodo, ki je ali bi lahko nastala zaradi napačnega ravnanja podnajemnika.
Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da je dolžna plačati tožena stranka znesek 99.330,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.8.1999 do plačila, znesek 51.120,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.7.1999 do plačila, znesek 30.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.6.1999 do plačila, znesek 17.500,00 SIT in znesek 13.983,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.7.1999 do plačila, znesek 84.675,50 SIT in znesek 8.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.6.1999 do plačila, znesek 19.255,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.6.1999 do plačila, znesek 102.685,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.6.1999 do plačila, znesek 1.225.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.7.1999 do plačila in znesek 809.367,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.6.1999 do plačila ter tudi pravdne stroške s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, vse v 15-ih dneh, da ne bo izvršbe. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi v roku 15 dni, in sicer v znesku 367.154,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.5.2004 dalje do plačila.
Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka po svojem pooblaščencu, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker je zavrnilo zaslišanje priče S. P. in s tem kršilo načelo kontradiktornosti. Napačno pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožena stranka ni ravnala protipravno zato, ker naj bi za sklenitev podnajemne pogodbe pridobila ustrezno soglasje lastnika prostorov. Ta ugotovitev pa ni točna. Tožena stranka je podnajemno pogodbo sklenila v nasprotju z najemno pogodbo, sklenjeno s podjetjem J. P. Ne glede na to pa je sodišče prve stopnje prezrlo izpoved priče B. K., ki je povedal, da je toženo stranko obveščal o tem, da se v prostoru pojavljajo določena nihanja napetosti. Povedal je tudi, da je vzrok požara iskati v dovodu električne energije do računalnika, tam prihaja do nihanj napetosti, ki lahko pripelje do tega, da se kabli pregrejejo. Posledica tega je bil požar in škoda na strani tožeče stranke. Zato je podana tudi odgovornost tožene stranke za nastalo škodo.
Tožena stranka je po svojem pooblaščencu odgovorila na pritožbo in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožba tožeče stranke je utemeljena.
Pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni zagrešilo bistvene kršitve določb postopka iz 8. tč. 339. čl. ZPP, na katero se sklicuje tožeča stranka v pritožbi. Sodišče prve stopnje namreč priče S. P. ni zaslišalo, to zaslišanje pa gledano z materialnopravnega stališča sodišča prve stopnje, tudi ni bilo potrebno. Zaslišanje naj bi teklo le v smeri, ali je tožena stranka plačala kakšno odškodnino zaradi škode, nastale v požaru. To pa samo po sebi ne pomeni, da bi bila za škodo odškodninsko odgovorna, kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, tako da to zaslišanje ni bilo potrebno. Neutemeljeno je tudi sklicevanje tožeče stranke na dejstvo, da naj bi bila podnajemna pogodba, ki jo je sklenila tožena stranka, glede spornih prostorov s T. d.o.o. P. kot podnajemnikom, sklenjena v nasprotju za najemno pogodbo, sklenjeno s podjetjem J. P. dne 24.12.1996, ker je bila najemna pogodba sklenjena brez privolitve najemnika. Tudi, če bi bilo to res, pa glede na to, da gre pri najemni pogodbi za obligacijsko razmerje, ki se tiče le najemnika in najemodajalca, to je tožene stranke in J. P., ne imelo nobenega vpliva na vprašanje temelja za odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, zaradi tega pa tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko je zaključilo, da tožena stranka ne more biti odškodninsko odgovorna za požar, ki je nastal v prostorih, ki jih je imel v podnajemu T. d.o.o. P. Ker teh prostorov tožena stranka sama ni več uporabljala in zato tudi ne more biti odgovorna za škodo. To pa ne drži, kajti tožena stranka je bila najemnik celotnih prostorov, torej tudi prostora, ki ga je oddala v podnajem T. d.o.o. P., in zato nasproti tretjim osebam odgovarja tudi za ravnanje podnajemnika. Dejstvo, da je te prostore oddala v podnajem, ne izključuje njene odgovornosti za dogodke, tudi ne za škodo, ki je ali bi lahko nastala zaradi napačnega ravnanja podnajemnika. Ker pa zaradi napačnega materialnopravnega stališča sodišče prve stopnje v tej smeri dejanskega stanja ni raziskovalo, je pritožbeno sodišče, ob ugoditvi pritožbe tožeče stranke, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pri ponovnem sojenju naj sodišče prve stopnje ugotavlja, zakaj je prišlo do požara in s tem škode na strani tožeče stranke, predvsem tudi, ali je do škodnega dogodka prišlo zaradi dejanja tožene stranke oz. njenega podnajemnika. V primeru, da bo ugotovilo odgovornost tožene stranke za nastalo škodo, pa naj seveda ugotovi škodo tudi po višini ter nato ponovno odloči o tožbenem zahtevku tožeče stranke.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temeljijo na določilu 3. odst. 165. čl. ZPP.