Jedro

Pogodbena kazen je civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje (ali opraviti to dejanje pravočasno) in da ima sporazum o pogodbeni kazni pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen Obligacijskega zakonika).

Dogovor o pogodbeni kazni, ki bi zapadla, preden bi do kršitve sploh prišlo, je v nasprotju z namenom pogodbene kazni in ga zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se točke II, III in IV izpodbijane sodbe spremenijo, tako da pravilno glasijo: "Toženca sta nerazdelno dolžna plačati tožeči stranki znesek v višini 6.188,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.3.2014 dalje do plačila. Višji zahtevek se zavrne.

Toženca sta dolžna tožeči plačati stroške tega postopka v višini 1.095,06 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi".

II. Sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 166,25 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kopru v za pritožbo spornem delu zavrnilo višji tožbeni zahtevek (glede kapitaliziranih zamudnih obresti, obračunanih do vložitve tožbe in glede plačanih računov) in odločilo, da mora tožena stranka tožeči povrniti 869,38 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper zavrnitev višjega tožbenega zahtevka in odločitev o stroških se pritožuje tožeča stranka. Vztraja, da ji pripadajo tudi zamudne obresti za čas do vložitve tožbe, oziroma od plačila (v delu, v katerem zahtevek temelji na neupravičeni obogatitvi). V pogodbi je bilo dogovorjeno, da je tožeča stranka v primeru kršitve pogodbe upravičena zahtevati tudi zamudne obresti od dneva sklenitve pogodbe, sodišče je zato dolžno priznati zamudne obresti od pogodbene kazni od dneva sklenitve pogodbe. Sodišče bi moralo tožeči stranki priznati stroške v zvezi s postopkom izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. Ti stroški so namreč nastali izključno zaradi tega pravdnega postopka, brez njih bi neutemeljeno prišlo do izbrisa toženca. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo tudi zahtevek v višini 550,96 EUR iz naslova neplačanih računov, saj je tožeča stranka podala trditve in dokaze, da vtoževani znesek ne vsebuje zneska neplačanih računov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tožeča stranka je uveljavljala zamudne obresti iz naslova pogodbene kazni od trenutka sklenitve Pogodbe o poslovnem sodelovanju. Res sta stranki v Pogodbi o poslovnem sodelovanju sklenili tak dogovor, vendar je treba upoštevati, da je pogodbena kazen civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje (ali opraviti to dejanje pravočasno) in da ima sporazum o pogodbeni kazni pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen Obligacijskega zakonika). V trenutku sklenitve pogodbe obveznost nabave večjih količin kave še ni niti nastala (stranki sta sklenili dogovor o sukcesivnih nabavah določenih količin kave, ki bi se tudi plačevale sukcesivno), zato obveznost takrat tudi še ni bila kršena. Dogovor o pogodbeni kazni, ki bi zapadla, preden bi do kršitve sploh prišlo, je v nasprotju z namenom pogodbene kazni in ga zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.

5. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da sodišče napačno ni priznalo obresti od zneska 3.383,14 EUR (to je avansnega plačila za reklamiranje, ki zaradi odstopa od pogodbe ni bilo realizirano). V primeru razveze pogodbe mora namreč stranka, ki je prejela denar, plačati tudi obresti1 od dneva, ko je prejela izplačilo.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo točko XIV pripravljalne vloge, v kateri je tožeča stranka sama navedla, da je že upoštevala plačilo v višini 2.000 EUR in da je tožena stranka s tem plačilom v celoti poravnala račune, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v IV. točki tožbe, tako računi kot plačila pa so bili upoštevani tudi v izračunu, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje, zato ugovor ni razumljiv in je preveč pavšalen, da bi ga bilo mogoče obravnavati.

7. Pravilna je tudi odločitev v zvezi s stroški postopka izbrisa v sodnem registru. Če je tožeča stranka te stroške uveljavljala kot odškodnino, ni podala zadostnih navedb, da bi bil zahtevek sklepčen2. V nobenem primeru pa ne gre za strošek tega pravdnega postopka. Določbe 151. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni mogoče tolmačiti tako široko, kot to želi tožeča stranka. Stroški so tožeči stranki nastali v registrskem postopku, ki ni bil neposredno povezan s predmetno pravdo in je bil končan pred vložitvijo predmetne tožbe, zato strošek v registrskem postopku ni strošek, ki je nastal zaradi tega postopka.

8. Glede na povedano v točki 5. te sodbe, je bilo treba opraviti nov preračun utemeljene višine zahtevka (priloga C1, ki je sestavni del te sodbe). Po programu za izračun zamudnih obresti Vrhovnega sodišča RS je na dan 27.3.2014 obveznost tožene stranke tako znašala 6.188,76 EUR. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbi delno ugodilo in sodbo v točkah II in III spremenilo, tako da mora tožena stranka tožeči plačati 6.188,76 EUR (namesto v izpodbijani sodbi prisojenih 5.525,19 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.3.2014 dalje (peta alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

9. Zaradi spremenjenega uspeha je bilo treba na novo preračunati tudi pravdne stroške. Po spremenjeni sodbi znaša uspeh tožeče stranke (izračunan po enaki metodologiji, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje in v zvezi s katero ni pritožbenih ugovorov) 89 %, kar predstavlja 1.195,55 EUR, uspeh tožene pa 11 %, kar predstavlja 100,49 EUR. Po opravljenem pobotu je pritožbeno sodišče odločitev v točki IV izpodbijane sodbe ustrezno spremenilo, tako, da mora tožena stranka tožeči plačati 1.095,06 EUR stroškov postopka na prvi stopnji.

10. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku delno uspela, njen uspeh glede na pritožbene razloge pritožbeno sodišče ocenjuje na eno tretjino. Tožena stranka ji mora zato povrniti tretjino priglašenih pritožbenih stroškov (tar.št. 3210, 6002 in 6007 Zakona o odvetniški tarifi), kar znaša 166,25 EUR.

1 V postopku višina obrestne mere ni bila sporna, poleg tega je bila pogodba razvezana, ker je pogodbo kršila tožena stranka. 2 Postopek izbrisa se je začel po uradni dolžnosti.