Jedro

Seznam zaostalih davčnih obveznosti ni upravni akt, ker v njem ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 28. 5. 2002, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper sklep z dne 9. 11. 2001. Z njim je Davčni urad C. zavrgel pritožbo zavezanke M.Š.T. zoper seznam zaostalih obveznosti z dne 18. 4. 2001. 2. V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom upravnih organov v izdanih upravnih aktih, tožbene navedbe pa zavrača kot neutemeljene.

3. Tožnik v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, zmotno uporabo materialnega prava, zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitev ustavnih pravic. Med drugim navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da dolgovni seznam ni upravni akt in zato zoper njega ni dovoljena pritožba. Trdi, da gre pri seznamu zaostalih obveznosti za ugotovitveno odločitev, torej upravni akt; da je dolgovni seznam nezakonit oziroma ničen, ker nima za vsako od obveznosti izvršilnega naslova; da ne obstajajo niti odločba št. 416-45/93-06 niti izvršilni naslovi za prispevke, ki so vsebovani v seznamu. Meni, da bi morala imeti stranka pravico ugovora oziroma pritožbe zoper seznam, ki je izdan brez zakonitih izvršilnih naslovov, ne glede na to, ali je izdan sklep o prisilni izterjavi, in opozarja na določbo prvega odstavka 46. člena ZDavP. Uveljavlja ugovor zastaranja izterjave in trdi, da so bile kršene številne ustavne določbe, in sicer 2., 5., 14., 15., 22., 23., 25., 33, 153., 154., in 155. člena Ustave RS (URS). Predlaga, da se reviziji ugodi, izpodbijana sodba pa spremeni tako, da se tožbi ugodi oziroma podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v nov postopek. Priglaša stroške postopka.

4. Odgovor na revizijo (prej pritožbo) ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev pravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba, so pravočasne ter dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba šteje za pravočasno in dovoljeno revizijo po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna s 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po prvem odstavku 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava, za razliko od postopka s pritožbo, kjer se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 preizkuša tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem okviru je Vrhovno sodišče opravilo preizkus revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru je sporna pravna narava seznam zaostalih davčnih obveznosti.

9. Seznam zaostalih davčnih obveznosti ni odločba v smislu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP, saj z njo ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, pač pa gre le za dolgovni seznam, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, če davčni dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz več izvršilnih naslovov. Dolgovni seznam je samo zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki niso bili izvršeni. Seznam torej ni nov upravni akt in zato ne more uživati posebnega pravnega varstva. Ker revident izhaja iz napačne predpostavke, ko trdi da je dolgovni seznam upravni akt, so njegovi nadaljnji ugovori brezpredmetni. Odločitev sodišča prve stopnje je po presoji Vrhovnega sodišča pravilna in zakonita.

10. Katere določbe postopka v upravnem sporu naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo v izpodbijani sodbi, revident ne navede. Ker na tovrstne kršitve Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne pazi po uradni dolžnosti, pavšalnih in neobrazloženih ugovorov ni presojalo.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno, saj je presodilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere revizijsko sodišče pazi po uradni dolžnosti.

12. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, revident na podlagi 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.