Jedro

Dolžnik v ugovoru ni navedel iz katere predpostavke izhaja posledica zastaranja terjatve (zapadlost, čas, ki je potreben za zastaranje in nastop zastaranja); zastaranje terjatve pa na podlagi predpostavke, da je sodišče prve stopnje iz verodostojnih listin ugotovilo zapadlost terjatve (primerjaj s tretjim odstavkom 23. člena ZIZ-A) in ki ji dolžnik ni obrazloženo ugovarjal, ne izhaja. Zato je ugovor zastaranja v konkretnem primeru neobrazložen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Litiji opr. št. Ig 2003/00191 z dne 9.10.2003, zavrne.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške postopka v višini 74.600,00 Sit v roku 15 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi opr. št. Ig 2003/00191 z dne 9.10.2003 v 2. točki izreka ter odločilo, da bo zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani, da o zahtevku in stroških odloči kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil in predlagal, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. in 2. točki izreka.

Zahteval je še povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da trditev dolžnika, da je bila obratovalnica K.M. dne 31.10.2002 izbrisana iz registra, ne bi mogla imeti za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnično.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da označba obratovalnice ne vpliva na odgovornost njene imetnice, ker po določbi prvega odstavka

5. člena ZGD podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Dolžnik je fizična oseba, zato trditev dolžnika, da je pravni subjekt zaradi prenehanja obratovalnice prenehal, ne drži. Dejstvo prenehanja obratovalnice torej ni relevantno za presojo tistega dela sklepa, s katerim je dolžniku naloženo, da plača terjatev. Lahko pa bo to dejstvo, če se bo izkazalo za resnično, pomembno za samo opravo izvršbe v zvezi s predlagano izvršbo na denarna sredstva, ker se ta razlikuje v primeru, če gre za gospodarsko zadevo (primerjaj z določilom 148. člena ZIZ - A). Ta dejstva pa bo moralo ugotoviti izvršilno sodišče v nadaljnjem postopku izvršbe.

Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi pritožniku, da podrejeni ugovor kvalitete in kvantitete opravljenih del in ugovor zastaranja terjatev ni obrazložen v smislu določila drugega odstavka 61. člena ZIZ - A. V obrazložitvi ugovora mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ugovor utemeljuje. Dolžnikove trditve so tako splošne, da so ostale na ravni neobrazloženega ugovora, saj na njihovi podlagi v konkretni zadevi ni mogoče sklepati na obstoj pravnorelevantnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Dolžnik namreč v ugovoru ni navedel, v čem naj bi bila sporna kvaliteta in kvantiteta opravljenih in zaračunanih storitev, niti iz katere predpostavke izhaja posledica zastaranja terjatve (zapadlost, čas, ki je potreben za zastaranje in nastop zastaranja); zastaranje terjatve pa na podlagi predpostavke, da je sodišče prve stopnje iz verodostojnih listin pravilno ugotovilo zapadlost terjatve (primerjaj s tretjim odstavkom 23. člena ZIZ - A) in ki ji dolžnik ni obrazloženo ugovarjal, ne izhaja. Zato je ugovor zastaranja, ki ga je dolžnik uveljavljal podrejeno in zadnjega ter brez navedbe razlogov, v konkretnem primeru neobrazložen.

Tako se izkaže, da dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni bil utemeljen niti v tistem delu, ki ga je dolžnik uveljavljal kot primarnega niti v podrejenem delu in ga je bilo torej potrebno zavrniti (peti odstavek 62.člena ZIZ - A). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo (3. točka

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ - A).

Izrek o stroških temelji na določilu drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom in petim odstavkom 38. člena ZIZ - A. Pritožbeno sodišče je upniku odmerilo stroške za sodno takso za pritožbo

15.200,00 SIT, za sestavo pritožbe 300 točk po OT, povišano za 50% po prvem odstavku 5. člena OT (150 točk), kar predstavlja ob vrednosti točke 110 SIT in upoštevaje 20% DDV, skupaj 59.400,00 SIT.