Jedro

Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep pa posebna pritožba po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni dovoljena. To pomeni, da se odločitev sodišča o (ne)združitvi postopkov lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo.

Izrek

1. Pritožba se zavrže. 2. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrnilo predlog tožeče stranke za združitev zadeve, opr. št. XII Pg 2101/2009 z zadevo, ki se pri istem sodišču vodi pod opr. št. II Pg 316/2006, se je pritožila tožeča stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala spremembo sklepa tako, da se njenemu predlogu ugodi oziroma, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2. Pritožba ni dopustna.

3. Odločanje o združitvi postopkov je procesno dejanje formalnega procesnega vodstva sodišča (Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, str. 633 in str. 642), zoper tak sklep pa posebna pritožba po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni dovoljena. To pomeni, da se odločitev sodišča o (ne)združitvi postopkov lahko izpodbija le v pritožbi zoper končno odločbo (drugi odstavek 363. člena ZPP).

4. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot nedovoljeno na podlagi 1. točke 365. člena ZPP zavrglo, posledično pa je na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP odločilo, da pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.