Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDS sodba Pdp 2224/2001

ECLI:SI:VDSS:2002:VDS.PDP.2224.2001 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

plača delovna uspešnost
Višje delovno in socialno sodišče
26. september 2002
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

S pogodbo o zaposlitvi sta stranki določili delovne obveznosti tožnika (čl. 3) ter plačo in nadomestila za tožnikovo opravljanje dela (7. čl.). Tožniku poleg osnovne plače pripada tudi plača na podlagi delovne uspešnosti, ki jo določa direktor mesečno in se ugotavlja na podlagi ocene izvajanja delovnih nalog, količine opravljenega dela, kvalitete opravljenega dela, izvajanja racionalizacijskih ukrepov, planskih aktov ter drugih ukrepov, ki jih določa splošni akt družbe in ta pogodba. Ker tožena stranka nima izdelanega posebnega dodatnega internega akta, ki bi merila za določanje delovne uspešnosti delavcev natančneje definiral, za tožnika pri določanju delovne uspešnosti neposredno veljajo določbe pogodbe o zaposlitvi, še posebej, ker ima tožnik sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Delovno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za izplačilo razlike v plači iz naslova presega norme za posamezne mesece v obdobju od avgusta 1998 do decembra 2000 (tč. 1 izreka sodbe) in sklenilo, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 106.430,00 SIT, v roku 8 dni pod izvršbo (tč. 2 izreka sodbe).

Zoper to sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje.

V pritožbi navaja, da je tožnik res opravljal delo vodje tehničnih pregledov, vendar je sodišče prve stopnje prezrlo pomembno dejstvo, da je v tistih mesecih, ko mu ni bila priznana pravica na udeležbi pri presegu norme, dejansko in operativno izvajal tudi tehnične preglede kot njegov sodelavec S. D.. To dejansko pomeni, da bi moral biti udeležen na presegu norme prav tako kot njegov sodelavec. Tožnik je bil v tem pogledu diskriminiran oz. prikrajšan na plači. Velja načelo, da je potrebno spoštovati predpise za vse enako. Dolžnost in obveznosti tožnika so pravno urejene in predpisane s pogodbo o zaposlitvi z dne 31.7.1998. Tožnik je svoje obveznosti izpolnjeval, zato je tudi bila dolžnost tožene stranke, da to spoštuje.

Res je tudi, da tožena stranka v svojem splošnem aktu nima urejenih kriterijev za ocenjevanje delovne uspešnosti. Še več, takšnega akta sploh nima. Pogodba o zaposlitvi pa takšnih kriterijev in pogojev osebnega ocenjevanja ne določa. Poleg tega tožnik nikoli ni dobil na vpogled osebno oceno direktorja o njegovem delu, zato tudi ni mogel ugovarjati zoper takšno oceno. Prav tako kot drugi delavci pri toženi stranki, bi moral biti tudi tožnik udeležen na presegu oz. upravičen pri stimulaciji.

Obtožbe direktorja na račun tožnika so povsem izmišljene in jih je potrebno jemati z rezervo, saj odnosi med njima niso ravno na zavidljivi ravni, saj tožnik opravlja funkcijo sindikalnega zaupnika.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati, ki so navedeni tudi v pritožbi, ugotovilo, da niso podani. Sodišče prve stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Ob preizkusu te sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 350. čl. ZPP/99, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, v njo tudi ne dvomi, soglaša pa tudi z vsemi sprejetimi dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, zato se v izogib ponavljanju tudi na njih v celoti sklicuje.

V zvezi s tožnikovimi pritožbenimi navedbami zaključuje pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje pravilno kot nesporno ugotovilo, da je tožnik zaposlen na delovnem mestu "vodja OE tehnični pregledi" v poslovni enoti Koper na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 31.7.1998. S to pogodbo sta stranki med drugim določili delovne obveznosti tožnika (čl. 3) ter plačo in nadomestila za tožnikovo opravljanje dela (7. čl.). Poleg osnovne plače tako pripada tožniku tudi plača na podlagi delovne uspešnosti, ki jo določa direktor. Na podlagi citiranega člena pogodbe o zaposlitvi se delovna uspešnost tožnika ugotavlja na podlagi ocene izvajanja delovnih nalog, količine opravljenega dela, kvalitete opravljenega dela, izvajanja racionalizacijskih ukrepov, planskih aktov ter drugih ukrepov, ki jih določa splošni akt družbe in ta pogodba. Uspešnost pa ugotavlja direktor mesečno. Tudi iz določbe 45. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti - SKPGd (Ur.l. RS št. 40/97 in 54/2000) izhajajo kriteriji za določanje delovne uspešnosti, kot so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost ter način odmerjanja oz. ocenjevanja delovne uspešnosti, ki je lahko za posameznega delavca ali skupinsko. Merila morajo biti delavcem znana pred začetkom opravljanja dela. Pravilno je ugotovilo sodišče prve stopnje, da tožena stranka nima izdelanega posebnega dodatnega internega akta, ki bi merila za določanje delovne uspešnosti delavcev natančneje definiral, zato je za tožnika, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in s tem tudi soglaša pritožbeno sodišče, potrebno pri določanju delovne uspešnosti neposredno uporabljati veljavne določbe pogodbe o zaposlitvi. To še posebej velja tudi zato, ker v primeru tožnika ne gre za tipsko pogodbo o zaposlitvi, ampak za individualno pogodbo o zaposlitvi. Pogodbo o zaposlitvi je podpisal tožnik, torej jo pozna.

Tako ugotavlja pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek in je svojo odločitev pravno in prepričljivo obrazložilo ter s tako obrazložitvijo in s takimi pravnimi stališči tega sodišča soglaša pritožbeno sodišče. Tožnik pa v pritožbi ni podal iz nekrivdnih razlogov po 1. odst. 337. čl. ZPP/99 dokaza, ki bi utemeljeno vzbudil dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje, in ki bi lahko povzročil drugačno ugotovitev dejanskega stanja, kot jo je že pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Namreč odločilnega in bistvenega pomena za zakonito izdajo te sodne odločbe je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni tožnik izpolnjeval pogoje za uspešnost pri delu po 7. tč. individualne pogodbe, poleg tega pa je tudi bistveno to, da ni ugovarjal zoper delovno uspešnost pri toženi stranki, ko je prejemal plačo. Namreč ob prejemu plačilne liste je bil obveščen, kakšna je njegova delovna uspešnost, in bi svojo delovno uspešnost, ki je bila negativna, lahko mesečno po prejemu plačilne liste ugovarjal pri direktorju tožene stranke, kar pa ni storil. Ker pa je vtoževal tožnik te zahtevke iz naslova uspešnosti neposredno pri sodišču, pa je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek, ker je ugotovilo, da svoje delo ni tožnik tako opravil, da bi mu direktor določil tudi delovno uspešnost. V sami individualni pogodbi pa ni nikjer navedeno, da bi vodja tehničnega pregleda dobil delovno uspešnost enako kot ostali delavci, ampak je bila delovna uspešnost določena samo za njega in ker ni izpolnjeval vse naloge po tč. 7 pogodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njegov zahtevek na podlagi izpovedbe direktorja tožene stranke, ki mu je sodišče prve stopnje tudi utemeljeno verjelo.

Pritožbeno sodišče je ponovno preverilo dokazno oceno sodišča prve stopnje, pri tem pa ugotovilo, da je objektivna in pravilno ugotovljena, saj sodišče odloči samo, katera dejstva se štejejo za dokazana, po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. čl. ZPP).

Glede na take pravilne dejanske in pravne razloge sodišča prve stopnje ugotavlja pritožbeno sodišče, da niso tožnikove pritožbene navedbe utemeljene, pa tudi ne bistvenega in odločilnega pomena za zakonito izdajo te sodne odločbe in zaključuje, da je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna in zakonita.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz izreka te sodbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia