- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I R 32/2011
ECLI:SI:VSRS:2011:I.R.32.2011 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Okoliščina, da je ena od strank pravdnega postopka vodja urada sodišča, ki je pristojno za odločitev o njeni pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, po mnenju Vrhovnega sodišča predstavlja utemeljen razlog za delegacijo.
Izrek
Za odločitev o pritožbi se določi Višje sodišče v Ljubljani.
Obrazložitev
1. Tožnica je vložila pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 1384/2004 z dne 4. 11. 2010, s katerim je bil njen (odškodninski) tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen. Po pravilih o krajevni in stvarni pristojnosti je za odločitev o pritožbi pristojno Višje sodišče v Celju.
2. Višje sodišče je predlagalo delegacijo pristojnosti z utemeljitvijo, da je tožnica vodja urada sodišča ter v okviru izpolnjevanja svojih delovnih obveznosti praktično vsak dan kontaktira s sodniki tega sodišča, kar bi lahko pri nasprotni stranki vzbudilo vtis pristranskosti.
3. Za odločitev o pritožbi se določi Višje sodišče v Ljubljani.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo postopek tako laže opravil, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).
5. Procesni institut delegacije pristojnosti je eden od instrumentov za zagotovitev ustavne pravice do nepristranskega sojenja kot elementa pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo stališče, da sta za zagotovitev nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kot objektivni kriterij. Po prvem mora biti nepristranskost sojenja z uresničitvijo procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v nepristranskost sodnika, dejansko zagotovljena v vsakem konkretnem primeru. Po drugem pa se mora dejansko zagotovljena nepristranskost sojenja odražati tudi navzven, v zunanjem videzu. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh ter tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
6. Okoliščina, da je ena od strank pravdnega postopka vodja urada sodišča, ki je pristojno za odločitev o njeni pritožbi zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, po mnenju Vrhovnega sodišča predstavlja utemeljen razlog za delegacijo: da ne bi nastopil dvom v nepristranskost odločitve Višjega sodišča v Celju, je predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo pristojno sodišče (v konkretnem primeru na Višje sodišče v Ljubljani) ugodilo.