Jedro

Če se predlaga ugotovitev, da ni ovir za izvršljivost tuje sodne odločbe, mora biti tuja sodna odločba opremljena tudi s klavzulo o njeni izvršljivosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se prizna veljavnost delno priznalne sodbe Okrajnega sodišča Leibnitz opr. št. 1 C 287/92 z dne 5.11.1992, sodbe Okrajnega sodišča Leibnitz opr. št. 1 C - 187/92 k - 14 z dne 30.3.1993 in v zvezi s njo sodbe Deželnega sodišča za civilno pravne zadeve Graz opr. št. 1 R - 243/93 z dne 5.7.1993 ter ugotovilo, da ni ovir za njihovo izvršljivost na območju Republike Slovenije.

Nasprotna stranka je vložila proti sklepu sodišča prve stopnje pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni in predlog zavrne, ali pa naj ga razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sklep sodišča prve stopnje prejel brez listin, katerih priznanje predlagateljica uveljavlja. Pri odločitvi ni bil uporabljen zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko-avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter enak sporazum med vladama Republike Slovenije in Republike Avstrije. Predlagateljica tudi ni predložila potrdila iz 87. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43/82), da je odločba katere veljavnost uveljavlja, izvršljiva po pravu države, v kateri je bila izdana. Poleg tega je nasprotnik v času odločanja o preživnini imel stalno prebivališče v Sloveniji, v Mariboru, njegove premoženjske razmerje pa ne odgovarjajo premoženjskim razmeram, ki jih je imel, ko je živel še v Avstriji. Končno je nasprotnik zoper predlagateljico vložil tudi tožbo zaradi znižanja preživnine, od 19.8.1994 pa je tudi upokojen. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 96. člena zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav o določenih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43/82 - v nadaljevanju "kolizijski zakon") mora vložnik zahteve za izvršitev tuje sodne odločbe (v obravnavanem primeru je zahtevana tudi ugotovitev, da ni ovir za izvršljivost v priznanje predlaganih sodnih odločb na območju Republike Slovenije) poleg potrdila iz 87. člena zakona predložiti tudi potrdilo o izvršljivosti po pravu države, v kateri je tuja odločba bila izdana. V pritožbi se ta okoliščina utemeljeno poudarja. Vendar pa je sodišče prve stopnje imelo na razpolago podatek, na katerega podlagi je zanesljivo ugotovilo poleg pravnomočnosti tudi izvršljivost sodb tujega sodišča. Iz uradnega zaznamka na sodbah je namreč razvidno, da je poleg pravnomočnosti podana tudi njihova izvršljivost. Pritožbene trditve so torej v tej smeri v nasprotju z vsebino listin.

Tudi ostale pritožbene navedbe niso sprejemljive. Nasprotni stranki je predlog za priznanje tujih sodnih odločb bil vročen in mu je s tem bilo omogočeno obravnavanje pred sodiščem. Izostanek vročitve pravnomočnih sodnih odločb ne predstavlja nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP, niti ni to moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve. Tudi v pritožbi omenjeni z zakonom ratificirani sporazum med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo, ni odpravil določb kolizijskega zakona, kolikor je ta uporabljiv (tako kot ZPP), glede na določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I). Sicer pa se na določbe kolizijskega zakona nasprotna stranka v pritožbi sama sklicuje.

Niti premoženjske razmere nasprotnika, niti okoliščina, da je vložil proti predlagateljici tožbo na znižanje preživnine, ne more biti predmet obravnave v tem postopku, ki se nanaša le na ugotavljanje okoliščin, ki morajo biti izpolnjene za priznanje tujih sodnih odločb. Po zavrnitvi neutemeljene pritožbe je pritožbeno sodišče odločilo po določbi 166. člena ZPP tudi o pritožbenih stroških. Nasprotna stranka stroške pritožbenega postopka nosi sama, ker s pritožbo ni uspela, svoje stroške pa sama nosi tudi predlagajoča stranka, ker z navedbami v odgovoru na pritožbo ni prispevala k odločitvi (1. odstavek 155. člena ZPP).