Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je predlog pooblaščenke za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, saj stranke zaradi njene smrti ni moglo pozivati na dopolnitev nepodpisane izjave oziroma na dopolnitev predloga s podatki o premoženjskem stanju. Brez teh podatkov pa o predlogu sodišče prve stopnje ne more vsebinsko odločiti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pooblaščenka upnika sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog pooblaščenke upnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper ta sklep se pooblaščenka upnika pravočasno pritožuje. Sklep izpodbija iz pritožbenih razlogov po 1. (zaradi bistvene kršitve določb postopka) in 3. točki (zaradi zmotne uporabe materialnega prava) prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). V pritožbi izpostavlja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati na dopolnitev vloge. Meni, da je zmotno stališče, da zaradi smrti stranke ni mogoče zahtevati taksne oprostitve. Sklicuje se na določbi 105. in 108. člena ZPP ter opozarja na napačno obrazložitev sodišča, da postopka izvršbe ni mogoče voditi, ker je upnik umrl. Kot stranko je mogoče postaviti skupnost dedičev, dolžnost sodišča pa je, da dediče povabi v postopek. Pri tem citira sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2167/2020 iz katerega izhaja, da z dedovanjem kot univerzalno sukcesijo preidejo na dediča vsa premoženjska razmerja zapustnika oziroma vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel ob smrti. Pri tem pravice in obveznosti na dediča preidejo ipso iure, brez posebnega pravnega akta (132. člen Zakona o dedovanju), zato je smrt stranke pred vložitvijo tožbe pomanjkljivost, ki jo je moč odpraviti (prvi odstavek 81. člena ZPP (spremenjenega z ZPP-E). Tudi odločitev Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 1880/2020 je v prid stališču upnika oziroma pooblaščenke, saj iz nje izhaja, da ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v pozitivno odločitev in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je pritožbo obravnavalo vsebinsko, čeprav jo je vložila oseba, ki ni stranka postopka (t. j. pooblaščenka upnika samostojno). Sodišče prve stopnje je namreč z izpodbijanim sklepom zavrglo pooblaščenkin predlog za oprostitev sodnih taks. Ker se torej izpodbijani sklep nanaša nanjo, ima pravni interes za vložitev pritožbe, zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo dopustilo.

5. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora biti v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma izjava o premoženjskem stanju podpisana s strani stranke osebno. Izjave ali privolitve za obdelavo osebnih podatkov ne more podati namesto stranke niti pooblaščenec, saj ZST-1 v zadnji alineji drugega odstavka 12. člena izrecno določa, da morajo vlogo oziroma soglasje podpisati stranka in njeni polnoletni družinski člani.1 Ker pritožbeno ni izpodbijano, da je pooblaščenka upnika predlagala oprostitev plačila sodnih taks, pri tem pa posredovala izpolnjeno, vendar nepodpisano izjavo o premoženjskem stanju upnika in da je upnik umrl (dne 22. 10. 2021), je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog pooblaščenke za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo, saj stranke zaradi njene smrti ni moglo pozivati na dopolnitev nepodpisane izjave oziroma na dopolnitev predloga s podatki o premoženjskem stanju, brez teh podatkov pa o predlogu sodišče prve stopnje ne more vsebinsko odločiti (108. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

6. Glede na zgoraj pojasnjeno, je neutemeljeno sklicevanje pritožnice na 105. in 108. člen ZPP oziroma prvi odstavek 81. člena ZPP. Prav tako z obravnavano zadevo glede na obrazloženo nista primerljivi zadevi I Cp 2167/2020 in II Cp 1880/2020. Ali gre v tem izvršilnem postopku na strani upnika za odpravljivo pomanjkljivost, je namreč vprašanje, ki bo predmet presoje pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi, v kolikor bo plačana sodna taksa za pritožbeni postopek.

7. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Ker pooblaščenka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 38. člen ZIZ, oba v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Enako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 26/2020 z dne 16. 3. 2020.