Jedro

Komasacijska udeleženka s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti, če sta v komasacijskem postopku opravljena delitev zemljišč in po tržni vrednosti izračunana denarna odškodnina v skladu s komasacijskimi predpisi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 248/98-9 z dne 15.9.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.6.1998. Z njo je ta pod točko 1. izreka delno ugodila pritožbi tožnice in spremenila odločbo Upravne enote M.S. z dne 19.9.1996, pod zaporedno št. ..., izkaz 132, v delu, ki se nanaša na izplačano odškodnino iz komasacijskega sklada v višini 116.836,00 SIT, zaradi razlike med vloženo in dodeljeno vrednostjo tako, da razlika znaša 328.439,00 SIT, in odločila da se tožnici izplača v isti višini odškodnina. Pod točko 2. izreka odločbe je odločila, da se navedena odškodnina izplača v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe. Pod točko 3. izreka pa je odločila, da ostane v preostalem delu navedena odločba nespremenjena. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje povzema ugotovitve tožene stranke in navaja, da je bila odločba upravnega organa prve stopnje izdana na podlagi Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86 - p.b., ZKZ/86). Po 66. členu ZKZ/86 se agrarne operacije praviloma izvajajo sporazumno med lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč, lahko pa se izvedejo tudi proti volji prizadetih, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa zakon. Zato torej ni pomembno, ali se je tožnica strinjala s komasacijskim postopkom ali ne. V komasacijskem postopku ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje in ne obnova postopka (2. odstavek 85. člena ZKZ/86). Zato ni pravne podlage za tožničino zahtevo, da v komasaciji dobi isto zemljišče, kot ga je vložila. 89. člen ZKZ/86 namreč določa, da pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada dobi komasacijski udeleženec čim bolj zaokroženo zemjišče. Glede na to, da je tožnica vložila v komasacijski sklad 13 parcel na več lokacijah, dodeljeno pa ji je bilo zemljišče na 4 lokacijah, je bil s tem dosežen namen komasacije. Ob primerjavi površine vloženih parcel v komasacijski sklad in površine dodeljenih zemljišč ter ob upoštevanju odbitka za skupne namene zaradi melioracijskih jarkov in poti, je tožnica iz komasacijskega sklada dobila zemljišče, ki ima za 0,3 % manjšo površino in je za 2,7 % manjše vrednosti kot vloženo zemljišče, kar je v mejah dopustnega. Tožnica ne trdi, da je razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč izven meja, ki jih določa 2. odstavek 89. člena ZKZ, ampak zahteva le vrnitev v komasacijski sklad vloženih istih zemljišč. Zato je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

Tožnica v pritožbi navaja, da se nikakor ne strinja z izplačilom in ne z dodeljenim zemljiščem. Ne strinja se z napisanim v sodbi in ne sprejme ne denarja in ne zemljišča. Če se zemljišče razdeli, to ni komasacija, ampak odvzem.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja pravilno presodilo, da je bila v konkretni zadevi opravljena razdelitev zemljišč v komasacijskem postopku v skladu z določbami ZKZ/86 (ki je veljal ob uvedbi komasacijskega postopka in po katerem se, glede na določbo 115. člena ZKZ/96, komasacijski postopek dokonča) ter v skladu z namenom komasacije.

Po določbi 2. odstavka 89. člena ZKZ/86 dobijo komasacijski udeleženci iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 91. členu istega zakona. Po določbi 2. odstavka 115. člena ZKZ se morebitne ugotovljene nepravilnosti in razlike med vrednostjo vloženih in novo dodeljenih zemljišč poravnajo z denarno odškodnino po tržni vrednosti zemljišč ob izplačilu. Da bi bili v konkretni zadevi opravljena delitev zemljišč in po tržni vrednosti izračunana denarna odškodnina v nasprotju z navedenimi predpisi, tožnica niti ne trdi. Kot komasacijska udeleženka pa tožnica tudi po presoji pritožbenega sodišča s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti. To je pravilno pojasnilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje. Zato njeni pavšalni pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.