Jedro

Opravljena dela ne predstavljajo nujnih nepredvidenih del, ki bi jih izvajalec lahko izvedel brez poprejšnjega soglasja naročnika (653. člen OZ). Tožeča stranka hkrati z opredelitvijo del za nujna zatrjuje (vendar ne dokaže), da se je toženka z njimi in njihovim plačilom strinjala. Nujnost del torej že po navedbah nje same ni bila takšna, da si ne bi mogla predhodno priskrbeti soglasja toženke za njihovo izvedbo ali pa izvedbo del prepustiti njej.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka je dolžna v roku 8 dni toženki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 841/2023 z dne 10. 1. 2023 obdrži v veljavi in da je dolžna toženka tožeči stranki plačati znesek 470,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 12. 2022 do plačila ter ji povrniti pravdne stroške (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da toženki v roku 8 dni povrne stroške postopka v znesku 823,67 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka. Kot bistveno navaja, da je bila skladno z dogovorom med strankama toženka dolžna zagotoviti vse pogoje za nemoteno opravljanje dogovorjenih del izgradnje temeljev in škarpe. Ker tega ni storila, je morala tožeča stranka opraviti dodatna dela, s čimer so ji nastali dodatni stroški. Toženka od pogodbe za izdelavo temeljev in škarpe ni nikoli odstopila, dela je prevzela in plačala. S plačilom del po osnovni pogodbi se je konkludentno strinjala z dodatno izvedenimi deli, saj so bila ta potrebna za izvedbo prvotno dogovorjenih del. Toženka je izvedbo dodatnih del potrdila tudi z nakupom folije za zaščito brežine in njeno izročitvijo tožeči stranki. Razlogi sodbe o zamudi tožeče stranke s pričetkom izvajanja del so nejasni, nelogični in nasprotujoči, sodišče je ob tem nepravilno uporabilo materialno pravo. Nepravilna in neobrazložena je tudi ugotovitev, da so stroški zaradi dodatnih del nastali izključno zaradi zamude tožeče stranke. Sodišče bi v odsotnosti dogovora strank o dodatnih delih obveznost njihovega plačila moralo presojati v luči 625. člena Obligacijskega zakonika (OZ), saj je tožeča stranka toženko opomnila na pomanjkljivosti v terenu in izkopu brežine. Ker ni šlo za odmik od gradbenega načrta oziroma pogodbenih del, se sodišče napačno sklicuje na 652. člen OZ. Opravljena dela predstavljajo nujna nepredvidena dela v pomenu 653. člena OZ, zato je tožeča stranka upravičena do njihovega plačila.

3.Toženka je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj tožeča stranka uveljavlja denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo nekatera posebna pravila, ki omejujejo procesne pravice strank. Eno od njih je vsebovano v prvem odstavku 458. člena ZPP, po katerem se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper končno odločitev v sporu majhne vrednosti ni več mogoče izpodbijati dejanskega stanja, prav tako ni mogoče uveljavljati bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6.Tako kot v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi v pritožbenem postopku ni sporno, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba, s katero se je tožeča stranka zavezala ob hiši toženke zgraditi temelje in škarpo, toženka pa se je zavezala dogovorjena dela plačati. Tožeča stranka je dela opravila in zanje izstavila dva računa, ki ju je toženka plačala.

7.Prav tako med strankama ni spora o tem, da je tožeča stranka poleg pogodbeno dogovorjenih, izvedenih in plačanih del izvedla dodatna dela, in sicer izkop zemlje po odlomu plasti zemlje z brežine, raztegnitev folije po brežini ter dobavo in posipanje peska po poti zaradi utrditve dostopa do mesta opravljanja del.

8.Predmet izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje in pritožbenega preizkusa je obveznost plačila navedenih dodatno opravljenih del.

9.Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem vprašanjem ugotovilo naslednja dejstva:

-tožeča stranka si je v poletnih mesecih 2022 ogledala teren ob hiši toženke in je bila seznanjena s stanjem dovoza in izkopa brežine;

-tožeča stranka ob ogledu toženki ni predočila, da sta dostop in izkop brežine neustrezna;

-stranki sta se dogovorili, da bo tožeča stranka z izgradnjo škarpe začela v septembru 2022;

-tožeča stranka je s pričetkom del zamujala in je z njimi začela šele v začetku novembra, ko so bile vremenske razmere zaradi deževja neugodne;

-tožeča stranka je pred začetkom del toženko prvič seznanila z neprimernostjo izkopa brežine in potrebo po nasutju dovoza zaradi dostave betona;

-toženka je komaj uspela dobiti izvajalca, ki je opravil dodatni izkop brežine, pri čemer je delal ponoči in še zjutraj pred prihodom tožeče stranke;

-tožeča stranka je toženko opozorila, da izkop ni varen, vendar je brez dodatnih zahtev in predlogov pričela z deli;

-med izvedbo del je prišlo do odloma plasti zemlje z izkopanega dela brežine, pri čemer je material padel na že izdelani opaž;

-tožeča stranka je za namen nadaljevanja del vsuti material odstranila in brežino zaščitila s folijo;

-toženka teh del ni naročila niti pristala, da jih dodatno plača;

-toženka se z dodatnim stroškom nasutja dovoza s peskom ni strinjala in je iskala drugačne možnosti dostave betona;

-zakoniti zastopnik tožeče stranke ni želel, da bi beton dostavil drugi izvajalec, toženka pa je vztrajala, da dodatnih stroškov z nasutjem dostopne poti noče in si jih ne more privoščiti, ter tožeči stranki predočila, da v primeru odstopov od prvotne ponudbe ne želi nadaljnjega sodelovanja;

-tožeča stranka je ostala na gradbišču, njen zakoniti zastopnik pa je toženki rekel, da bodo dela opravili skladno s ponudbo, zato mu je njihovo izvedbo dovolila pod pogojem, da ne bo nobenih dodatnih stroškov.

10.Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje presodilo, da toženka dodatnih del ni naročila niti pristala, da jih bo dodatno plačala, zato tožeča stranka njihovega plačila ne more zahtevati na pogodbeni podlagi (652. člen OZ). Dodatno izvedena dela tudi ne predstavljajo nujnih nepredvidenih del v smislu določbe 653. člena OZ. Do njih namreč ne bi prišlo, če bi tožeča stranka z dogovorjenimi deli začela v septembru 2022, ko še ni bilo deževja in še ni obstajala nevarnost odloma brežine, dovoz pa je bil suh. Tožeča stranka si je pred pričetkom del v novembru 2022 teren ponovno ogledala in je vedela za neugodne vremenske razmere, zato bi morala kot strokovnjakinja predvideti možnost odloma brežine in potrebnost nasutja peska ter na to predhodno opozoriti toženko.

11.Tožeča stranka izpodbijani sodbi na več mestih očita neobrazloženost in protispisnost, s čimer uveljavlja bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa formalnih pomanjkljivosti sodbe in nasprotij ne uspe prikazati, temveč pod krinko procesnih kršitev v resnici napada dokazne zaključke in na ta način nedovoljeno izpodbija dejansko stanje.

12.Sodišče prve stopnje tako ni prezrlo, da je bila za pripravljalna dela (izkop brežine in zagotovitev dostopa) dolžna poskrbeti toženka, vendar je hkrati ugotovilo, da jo je bila tožeča stranka kot strokovnjakinja dolžna opozoriti na pomanjkljivosti v pripravi terena in po potrebi zahtevati spremembe oziroma zaščito zemljišča. Prav tako tožeča stranka zanemari ugotovitev, da je toženka dostavo betona skušala zagotoviti na način, ki ni terjal nasutja peska, pa tožeča stranka v to ni privolila, kasneje pa je nasutje izvedla kljub izrecni izjavi toženke, da tega ne želi in da teh del ni pripravljena plačati.

13.Tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o zamudi tožeče stranke z začetkom del niso obremenjene s procesno kršitvijo. Tožeča stranka namreč v poskusu prevalitve odgovornosti za zamudo na toženko spregleda, da je do dodatnega izkopa brežine v zadnjem trenutku prišlo na podlagi njenega opozorila, ki ga je podala neposredno pred začetkom del v novembru 2022, čeprav si je teren ogledala že v poletnih mesecih. Nobene protispisnosti in nejasnosti ni v povzetku in presoji obeh izdanih predračunov in izmenjanih sporočil ter na njihovi podlagi utemeljenem sklepu o predvidenem začetku del. Z navedbami o poteku veljavnosti ponudbe in predračuna z dne 20. 8. 2022 skuša pritožnica dokazno izpodbiti dejansko ugotovitev glede dogovorjenega začetka del, kar v postopku v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno.

14.Iz izpodbijane sodbe izhaja ugotovitev, da toženka dodatnih del ni naročila in ni soglašala z njihovim plačilom. Štela je namreč, da je ta dela in dodatne stroške povzročila tožeča stranka z zamudo pri izvedbi del. Na takšno dejansko ugotovitev je pritožbeno sodišče vezano, zato je neutemeljeno pritožbeno utemeljevanje in vztrajanje, da je tožbeni zahtevek utemeljen na pogodbeni podlagi. Plačila toženke za prvotno dogovorjena dela z izgradnjo temeljev in škarpe ter prostovoljnega prevzema stroškov nakupa folije za zaščito brežine ni mogoče opredeliti za konkludentno strinjanje s plačilom dodatnih del.

15.Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da opravljena dela ne predstavljajo nujnih nepredvidenih del, ki bi jih izvajalec lahko izvedel brez poprejšnjega soglasja naročnika (653. člen OZ). To najprej izhaja iz dejstva, da tožeča stranka hkrati z opredelitvijo del za nujna zatrjuje (vendar ne dokaže), da se je toženka z njimi in njihovim plačilom strinjala. Nujnost del torej že po navedbah nje same ni bila takšna, da si ne bi mogla predhodno priskrbeti soglasja toženke za njihovo izvedbo ali pa izvedbo del prepustiti njej. Šele, če bi to storila in toženka ne bi zagotovila pogojev za nadaljevanje del, bi bilo mogoče govoriti o toženkini kršitvi pogodbenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno opozorilo, da je bila tožeča stranka ob začetku izvedbe del v novembru 2022 seznanjena tako s slabimi vremenskimi razmerami kot s stanjem terena ter je sama ocenila brežino za nevarno in dostop za neprimeren. Kasnejši odlom brežine ter potreba po zaščiti brežine in nasutju dostopa zato zanjo kot strokovnjakinjo ne predstavljata nepredvidljivih okoliščin.

16.Sklicevanje pritožnice na 625. člen OZ ne more biti uspešno. Najprej zato, ker ne zatrjuje, da je izpolnila pojasnilno dolžnost po navedenem členu, saj tega ni storila zgolj z opozorilom, da izkop ni varen, temveč bi morala dodatno pojasniti vsaj, do kakšnih posledic lahko ta okoliščina privede. Nadalje pa zato, ker ne trdi, da je toženka kljub njenemu opozorilu vztrajala pri takojšnji izvedbi del, temveč iz dokaznega postopka nasprotno izhaja, da je tožeča stranka kljub oceni o nevarnosti izkopa samoiniciativno začela z deli.

17.Nepomembna je pritožbena graja ugotovitve sodišča prve stopnje o pričakovanih vremenskih razmerah v jesenskih mesecih in njegovega zaključka, da je do dodatnih del in stroškov prišlo izključno zaradi zamude tožeče stranke z začetkom izvajanja del. Odločilno je namreč, da je tožeča stranka z deli pričela v slabih vremenskih pogojih, ko bi glede na stanje terena lahko in morala predvideti potrebo po zaščiti brežine in utrditvi dovoza ter se s toženko vnaprej dogovoriti o izvedbi teh del in njihovem plačilu; če tega ni storila, pa soglasje toženke za dodatna dela in njihovo plačilo pridobiti vsaj tedaj, ko se je pojavila dejanska potreba po njihovi izvedbi.

18.V pritožbi uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19.Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora toženki povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Za potrebne stroške toženke pritožbeno sodišče šteje 250 točk za sestavo odgovora na pritožbo in 2 % materialnih stroškov, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in povišano za 22 % DDV znaša 186,66 EUR. Sodišče pa toženki ni priznalo stroška posveta s stranko in študija zadeve, saj ne gre za samostojno odvetniško opravilo, temveč je ta storitev že vključena v storitev sestave odgovora na pritožbo. Tožeča stranka mora priznani znesek stroškov toženki povrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

1Razen če bi bilo nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 458. člena ZPP).

Zveza:

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 625, 652, 653

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.