Jedro

ZBPP ne določa, da bi bila obvezna sestavine prošnje za dodelitev BPP dokazilo o višini prejemkov prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, ampak je to podatek, ki ga služba za BPP ugotavlja in preverja po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da prošnje za dodelitev BPP ni mogoče zavreči, ker prosilec ne predloži dokazila o višini prejemkov.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Predsednice Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 493/2020 z dne 12. 11. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v socialnem sporu zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, zaradi priznanja pravice do invalidske pokojnine, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem obravnava pod opr. št. V Ps 80/2019. Kot pojasnjuje toženka, prošnja za dodelitev BPP ni bila popolna, saj tožnik ni izpolnil obrazca BPP št. 1, ni predložil drugostopenjske odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ni navedel kdaj je odločbo prejel, ni predložil odločbe o skrbništvu in ni predložil dokazil o višini pokojnine v juliju, avgustu in septembru 2020. Toženka ga je zato s sklepom pozvala, da predloži manjkajoče listine, z opozorilom, da bo njegovo prošnjo zavrgla, kolikor v postavljenem roku prošnje ne bo dopolnil. Toženka je prejela odgovor tožnikove skrbnice, da so vsi zaprošeni podatki toženki splošno znani, sklicujoč se pri tem na spis opr. št. Bpp 7/2019. V omenjenem spisu je toženka res našla odločbo o skrbništvu za tožnika in drugostopenjsko odločbo ZPIZ-a, ni pa tožnik izpolnil obrazca BPP št. 1 in ni predložil dokazila o višini pokojnin v času od julija do septembra 2020. Ker pomanjkljivosti v roku niso bile odpravljene je toženka prošnjo tožnika zavrgla skladno z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

2. Tožnik vlaga tožbo, v kateri zatrjuje, da je na poziv toženke odgovoril in toženko seznanil, da so vsi zahtevani podatki sodišču splošno znani iz postopka Bpp 7/2019. Hkrati je v dopolnitvi pojasnil, da je brez premoženja in se preživlja z invalidsko pokojnino v znesku 937,31 EUR. Po mnenju tožnika je prošnja za dodelitev BPP vsebovala vse podatke iz 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), kljub temu pa je toženka prošnjo zavrgla. V nadaljevanju tožnik pojasnjuje, da je bila tožniku z protizakonito izvršbo odvzeta delavnica skupaj s stroji in opremo, s tem pa so tožniku in njegovi družini vzeli edini vir prihodkov. Sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo in tožniku zagotovi strokovno zastopanje. Sodišče naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje.

3. Toženka je sodišču predložila spis zadeve, odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporno, ali je imela toženka podlago za zavrženje vloge tožnika kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

6. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP ravna pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP, če ZBPP ne določa drugače. Ker ZBPP nima splošnih določb o obveznih sestavinah vloge, je treba v tem pogledu upoštevati prvi odstavek 66. člena ZUP, po katerem mora biti vloga razumljiva in obsegati vse kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem (med drugim) navedbo organa, zadevo, zahtevek oziroma predlog, ime vlagatelja in njegov naslov. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.

7. Potrebne sestavine vloge za odločanja o pravici do BPP so določene v ZBPP. ZBPP v prvem odstavku 32. člena določa, da mora prosilec prošnjo vložiti pisno na predpisanem obrazcu, v katerem mora med drugim navesti osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO) in naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca in družinskih članov. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse prej navedene podatke. Glede na namen BPP mora vloga organu omogočiti, da preveri materialno stanje prosilca in njegove družine. Skladno z določbami prvega odstavka 20. člena ZBPP organ za BPP po uradni dolžnosti pridobi potrebne osebne podatke prosilca za ugotavljanje njegovega materialnega položaja. Do navedenih zbirk podatkov dostopa strokovna služba za BPP brezplačno preko neposredne elektronske povezave ali posredno prek sistema za standardizirano izvajanje elektronskih poizvedb.

8. Kot izhaja iz vsebine sklepa toženke z dne 16. 10. 2020, ki se nahaja med listinami predloženega upravnega spisa, je tožnik vložil vlogo, v kateri je med drugim navedel, da prosi za dodelitev BPP, zaradi česar ga je toženka pozvala, da predloži izpolnjen obrazec za dodelitev BPP z dokazili o premoženjskem stanju v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, odločbo o skrbništvu in drugostopenjsko odločbo ZPIZ-a ter mu določila rok 5 dni, da prošnjo ustrezno dopolni, sicer bo vlogo kot nepopolno na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgla. Tožnik je na navedeni poziv odgovoril tako, da je predložil odločbo ZPIZ-a, glede ostalih zaprošenih podatkov pa toženko napotil na vpogled v spis Bpp 7/2019, ki ga toženka že vodi zoper tožnika, in kjer se nahajajo vsi zahtevani podatki.

9. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka v spis Bpp 7/2019 vpogledala, se seznanila z odločbo o skrbništvu tožnika in drugostopenjsko odločbo ZPIZ-a, to pa pomeni, da se je toženka ob vpogledu v ta spis seznanila tudi s podatki tožnika, s pomočjo katerih bi lahko preverila in ugotovila, kakšen je materialni položaj tožnika. ZBPP namreč ne določa, da bi bila obvezna sestavina prošnje za dodelitev BPP dokazilo o višini prejemkov prosilca v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev BPP, ampak je to podatek, ki ga služba za BPP ugotavlja in preverja po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da prošnje za dodelitev BPP ni mogoče zavreči, ker prosilec ne predloži dokazila o višini prejemkov. Sodišče prav tako opozarja na 32. člen ZBPP, ki sicer določa, da se prošnjo za dodelitev BPP vloži na predpisanem obrazcu, v nadaljevanju tega člena pa sledi, da v kolikor prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, to ne pomeni takojšnjega zavrženja prošnje za dodelitev BPP, v kolikor prošnja vsebuje podatke, ki jih ZBPP našteje v drugem odstavku 32. člena, in ki omogočajo obravnavo prošnje. Tožnik sicer prošnje ni vložil na predpisanem obrazcu, kljub temu pa bi toženka ob prejetih podatkih v prošnji in z vpogledom v spis Bpp 7/2019, na kar jo je napotil tožnik, lahko pridobila morebitne manjkajoče podatke. V izpodbijanem aktu toženka ne navede, zakaj prejeti podatki in napotitev tožnika na vpogled v spis Bpp 7/2019, ne zadoščajo za odpravo pomanjkljivosti prošnje v takšni meri, da toženka ne bi mogla obravnavati prošnje tožnika za dodelitev BPP, zlasti ob vedenju, da je toženka v spis Bpp 7/2019 dejansko vpogledala in se seznanila z vsebino določenih listin iz navedenega spisa. Prošnja za dodelitev BPP ni bila vložena na predpisanem obrazcu, prav tako tožnik ni predložil dokazil o višini prejemkov, navedeno pa, kot zgoraj pojasnjeno, ni razlog za zavrženje prošnje za dodelitev BPP, kot to napačno zaključi toženka.

10. Glede na navedeno sodišče sodi, da niso izpolnjeni pogoji za zavrženje vloge na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP. Izpodbijani sklep je zato sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem bo na podlagi podatkov o EMŠO in davčni številki po uradni dolžnosti pridobila podatke potrebne za ugotavljanje materialnega položaja tožeče stranke in nato v skladu z ZBPP odločila o prošnji za dodelitev BPP.

11. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

12. Sodišče je v zadevi odločilo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.