Up-397/04 - 4

23. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 121/2003 z dne 16. 3. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 405/2001 z dne 10. 1. 2003, s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 1146/2000 z dne 5. 6. 2001, s sklepom istega sodišča št. 1146/2000 z dne 11. 10. 2001 in z odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije št. 1700-3058/2-00 z dne 16. 6. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik izpodbija sodbo, s katero je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo njegovo pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje. Z navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo pritožnikov zahtevek za priznanje pravice do polnega zdravstvenega varstva brez doplačil, ker je ugotovilo, da pritožnik za to ne izpolnjuje finančnega pogoja. Z navedenim sklepom je isto sodišče zavrnilo pritožnikov predlog za izdajo dopolnilne sodbe, saj naj bi s sodbo z dne 5. 6. 2001 odločilo o vseh pritožnikovih zahtevkih, postavljenih v tožbi in spremenjeni oziroma razširjeni tožbi.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija vse navedene odločbe in zatrjuje kršitve 2., 14., 15., 22., 23. in 51. člena Ustave. Navaja, da je imel urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, vendar zato, ker ni imel denarja, da bi si uredil tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje, iz katerega se krije razlika v ceni zdravil nad vrednostjo, ki se prizna iz obveznega zavarovanja, zdravil ni dobil, čeprav so bila nujno potrebna za ohranitev njegovega zdravstvenega stanja. Pravica naj bi mu morala biti priznana najmanj do 75 % po receptu predpisanih zdravil. Sodišča naj v zvezi z zdravili sploh ne bi odločila. Skrbela naj bi za toženo stranko, ki naj bi se ji zaradi pristranskosti sodnikov niti ne bi bilo treba udeležiti glavne obravnave. Pravica do polnega zdravstvenega varstva naj bi mu bila kršena, ker je bil kot brezposelna in invalidna oseba brez denarnih prejemkov, ženine prejemke pa naj bi sodišče namerno napačno ugotovilo. Zakon, ki omogoča polno zdravstveno varstvo študentom, ki lahko veliko zaslužijo, naj bi bil diskriminacijski do brezposelnih oseb brez denarnih prejemkov, saj naj bi te brez plačevanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ne imele pravic. Pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijane odločbe razveljavi in Zavodu za zdravstveno zavarovanje naloži plačilo odškodnine za izgubljeno zdravje ter povrnitev upravnih in pravdnih stroškov, ki jih je imel do vložitve ustavne pritožbe.

B.

3.Pritožnik z večino navedb oporeka pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava, kar pa ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v socialnem sporu, in ni pristojno odločati o tem, ali je bilo v izpodbijanih odločbah dejansko stanje samo po sebi pravilno ugotovljeno in materialno ter procesno pravo pravilno uporabljeno. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer zatrjuje številne kršitve človekovih pravic, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

4.Pritožnik navaja, da sodišča niso odločila o njegovem razširjenem zahtevku v zvezi s pravico do zdravil brez doplačila in so mu tako kršila pravico do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave). Vendar pa je že sodišče prve stopnje ugotovilo in obrazložilo, zakaj pritožnik v obravnavanem obdobju ni izpolnjeval pogoja po 25. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92 in nasl. – v nadaljevanju ZZVZZ), da bi mu bilo v celoti zagotovljeno plačilo storitev iz 4. točke 23. člena ZZVZZ, ki zajema tudi zdravila, kadar gre za nujno zdravljenje oseb, ki niso prostovoljno zavarovane za razliko v vrednosti storitve. Zgolj dejstvo, da se pritožnik ne strinja z odločitvijo sodišč, in da pravo razume drugače od sodišč, ne zadošča za sklep o kršitvi človekove pravice.

5.Pritožnikov očitek o pristranskosti sodišč, ki naj bi toženo stranko varovala do te mere, da se ji ni treba udeležiti glavne obravnave, je zgolj pavšalen. S takšno navedbo pritožnik kršitve pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena ali, kot sam navaja, pravic iz 14. in 22. člena Ustave ne izkaže. Čeprav se pritožnik zaradi nepristopa tožene stranke na glavno obravnavo ni mogel z njo neposredno soočiti in z njo komunicirati, mu je bilo zagotovljeno, da se je o njenih pisnih navedbah lahko izjasnil. Sodišče pa je svojo odločitev sprejelo na podlagi izvedenega dokaznega postopka.

6.Pritožnik zatrjuje tudi kršitev pravice do zdravstvenega varstva po 51. členu Ustave, ki pa je z navedbo, da je bil kot brezposelna oseba brez prejemkov in da ga je preživljala žena, ter s primerjavo med študenti in brezposelnimi osebami ne izkaže. ZZVZZ, ki po pooblastilu drugega odstavka 51. člena Ustave določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev, v že navedenem 25. členu namenja brezposelnim osebam posebno ureditev. S tem, da pritožniku zahtevana pravica ni bila priznana zato, ker zanjo po navedeni ureditvi ni izpolnjeval pogojev, zatrjevana kršitev niti ni mogla nastati.

7.Ker z izpodbijanimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

8.V zvezi z zahtevkom za plačilo denarne odškodnine in povrnitev upravnih ter pravdnih stroškov, Ustavno sodišče pritožniku pojasnjuje, da lahko odškodninske zahtevke zaradi morebitne škode uveljavlja pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave). Po izčrpanju pravnih sredstev v navedenem postopku pa lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan