Jedro

Neupoštevanje pripravljalne vloge, ki je bila priporočeno oddana na pošto dan pred narokom in je na sodišče prispela na dan naroka, pomeni kršitev pravice do izjave, če stranka pred njeno vložitvijo ni bila opozorjena na tako posledico.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10972/2010 z dne 12. 8. 2010 v prvem in tretjem odstavku ostane v veljavi.

2. Toženec v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa bistvene kršitve določb postopka iz 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navedel je, da je bila sodba izdana istega dne, kot je bil opravljena glavna obravnava, in da je bila glavna obravnava opravljena v nenavzočnosti toženca, čeprav je dan prej zaradi bolezni predlagal njeno preložitev. Ker kljub tehtnemu opravičilu obravnava ni bila preložena, je bilo s tem kršeno načelo kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Poleg tega je 18. 5. 2011 posredoval na sodišče pripravljalno vlogo, v kateri je prerekal temelj in višino tožbenega zahtevka in svoje stališče obširno obrazložil. Kljub pravočasnosti – stranka mora najkasneje na naroku za glavno obravnavo zatrjevati dejstva in predlagati dokaze (286. člen ZPP), tak pa je bil tudi pouk, dan v vabilu za glavno obravnavo – vloga v sodbi ni upoštevana. Toženec predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Očitek kršitve pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ki temelji na trditvi, da se izpodbijana sodba ne opredeli do navedb v pripravljalni vlogi, ki je bila priporočeno oddana dan pred prvim narokom za glavno obravnavo in je na sodišče prispela na dan naroka, je utemeljen.

6. Iz spisa izhaja, da je bil toženčev pooblaščenec v vabilu na prvi narok opozorjen v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP (toženec je bil vabljen le kot priča), da je 18. 5. 2011, tj. dan pred narokom po faksu prosil za njegovo preložitev in da je istega dne priporočeno po pošti poslal pripravljalno vlogo, ki je na sodišče prispela na dan naroka za glavno obravnavo, razpisanega ob 12. uri. V vlogi je nasprotoval terjatvi po temelju in po višini. Glede na zaznamek na vlogi, da je vloga prispela v civilno pisarno sodišča po zaključku glavne obravnave, je možen sklep, da sodišče na naroku z njo še ni bilo seznanjeno. Sodba se o pripravljalni vlogi ne izreče. 7. V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za utemeljitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Kasneje podane navedbe in ponujeni dokazi so upoštevni le, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. V letu 2008 je bila uveljavljena sprememba, ki je z namenom hitrejšega in bolj osredotočenega obravnavanja zadeve vnesla v ZPP možnost, da sodišče pred ali med obravnavo pisno pozove stranke, da se v določenem roku izjavijo o določenih vprašanjih, pomembnih za odločitev v zadevi (prvi odstavek 286.a člena ZPP). Nespoštovanje roka lahko pripelje do neupoštevanja navedb in dokazov, podanih oziroma ponujenih na prvem naroku, vendar le ob predpostavki, da je stranka na to posledico v pozivu opozorjena (peti odstavek v zvezi z drugim odstavkom 286. člena ZPP). Člen 286.a izrecno določa pravico stranke, da brez poziva sodišča predložijo pripravljalne vloge, tudi te pa je stranka dolžna poslati dovolj zgodaj, da jih je mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno in da zaradi zagotovitve pravice do izjave nasprotne stranke ne bo potrebna preložitev naroka (četrti odstavek 286.a člena ZPP). Na nespoštovanje te dolžnosti zakon veže enako posledico kot na nespoštovanje roka, danega v pozivu za predložitev pripravljalne vloge, ne določa pa obveznosti poučitve o taki posledici. Ne glede na to pritožbeno sodišče zavzema stališče, da je neupoštevanje take pripravljalne vloge dovoljeno le, če je bila stranka pred njeno vložitvijo (npr. v vabilu na prvi narok za glavno obravnavo) opozorjena na tako posledico. Sankcija je zelo stroga. Če jo je zakonodajalec v primeru pisnega poziva sodišča vezal na poprej dano opozorilo, je táko opozorilo še toliko bolj potrebno v primeru, ko stranka ni omejena v podajanju navedb in predlaganju dokazov na prvem naroku za glavno obravnavo. Kljub jasno izraženi težnji zakonodajalca po osredotočeni izvedbi glavne obravnave, ki se kaže v zakonskem urejanju procesnih ravnanj tako sodišča kot tudi strank, je sodišču dano razmeroma široko polje presoje, kako bo obravnavalo zadevo. Pisen poziv k predložitvi pripravljalne vloge je tako predviden le kot možnost – in ne kot dolžnost – sodišča. Poleg tega je sankcija predvidena le za primer (in v obsegu), ko je poziv sodišča konkretiziran, se pravi vezan na določno postavljena vprašanja. Splošen poziv ne zadostuje. Stranka, ki pred prvim narokom za glavno obravnavo ni prejela drugega kot vabilo, v katerem je bilo navedeno, da lahko na tem naroku navede dejstva in ponudi dokaze, je glede na navedeno utemeljeno pričakovala, da ji bo ta možnost tudi dejansko dana. (1) Okoliščina, da izjava ni bila podana ustno, ampak pisno, ne more odločilno vplivati na obseg strankinih pravic (prim. peti odstavek 286.a člena ZPP).

8. Glede na to, da je bila vloga poslana priporočeno po pošti pred dnem glavne obravnave – in se torej ta dan šteje kot dan izročitve sodišču (drugi odstavek 112. člena ZPP), poleg tega pa je prispela na sodišče na dan glavne obravnave in je prejkone zgolj ne dovolj ažurnemu poslovanju sodišča treba pripisati okoliščino, da ni bila vložena v spis pred zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo, bi se morala sodba do toženčevih navedb v vlogi opredeliti, a se ni.

9. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno kršitev pravdnega postopka.

10. Ker je bilo treba sodbo že iz drugega razloga razveljaviti, se ni bilo treba spuščati v presojo, ali je stališče izpodbijane sodbe glede nepreložitve naroka pravilna.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Prim. sklepa VSL I Cpg 729/2010 z dne 21. 9. 2010 in I Cpg 888/2010 z dne 13. 10. 2010. Galič v komentarju 286.b člena ZPP zagovarja stališče, da predložitev take pripravljalne vloge, ki bi zaradi zagotovitve kontradiktornosti zahtevala preložitev naroka, ni dovoljena (Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem spremenjenih členov, 4. knjiga, GV, Ljubljana, 2010, str. 235), vendar se v obravnavani zadevi do te dileme ni treba opredeliti. Tudi po tem stališču je neupoštevanje vloge predvideno kot sankcija le za primer (in le v obsegu), če (in kolikor) se nasprotna stranka ni mogla na naroku o njej izjaviti, toženčeva pripravljalna vloga pa v sodbi sploh ni upoštevana.